Ustvarjanje s pikanjem

Zapisala: Mojca Klug, profesorica 

 

Datum objave: 26.11.2019

 

Le o kakšnem pikanju vam bom govorila danes, ste se bržkone vprašali ob branju naslova tokratnega prispevka. Najprej bi rada, da pomislite na perforacije. Takšne, ki vam pomagajo odpreti ovojnico z računom in plačilnim nalogom, takšno, ki vam pomaga odpreti srečko na loteriji ali takšno, ki vam pomaga odtrgati del lista, kartonske embalaže ali iztrgati list papirja iz zvezka ali bloka. S perforacijo se boste na primer srečali tudi pri Notnem zvezek 20za20, saj nam le-ta omogoča, da liste z notami preprosto iztrgamo in hranimo ločeno od zvezka ali delimo z drugimi. Vsi našteti primeri perforacij so narejeni strojno. Pa ste kdaj pomislili, da bi se perforacijo dalo narediti tudi ročno, na primer s šiviljsko iglo, žebljičkom ali šilom?

 

Kaj je pikanje?

Tehniko specialni pedagogi, delovni terapevti in sorodni strokovnjaki zelo pogosto uporabljamo pri delu z osebami s posebnimi potrebami, ki iz različnih razlogov ne zmorejo striči s škarjami ali pa s ciljem razvijanja natančnosti in vztrajnosti. Tudi vzgojitelji in učitelj se odločajo za to tehniko z namenom, da bi utrdili tako imenovani pincetni prijem in otroku pomagali, da bi osvojil pravilno držo pisala. Nekateri pa tehniko izberejo zato, ker je z njo mogoče »izrezati« bolj komplicirane oblike, takšne, ki jih je s škarjami težje izstriči. Ali pa zato, da s pomočjo pikanja odstranijo obliko znotraj lista, na primer za »izrezovanje« krogov, srčkov, kar je s škarjicami težje narediti.

 

Kaj potrebujemo?

Za pikanje potrebujemo debelejšo iglo ali tanjši žebelj. Da bo orodje bolj priročno, je najbolje, če naredimo pripomoček za pikanje z ročajem. To je košček lesene palice v katerega po dolgem zvrtamo luknjico primerne velikosti, vanjo pa potem zalepimo ali kako drugače pritrdimo iglo oziroma žebljiček tako, da del konice štrli iz ročaja. Najboljši so tanjši okrogli žebljički. Ko izbiramo paličico za držalo, lahko preizkusimo paličice različnih debelin in dolžin. Še posebej takrat, kadar je tako imenovano pikalo namenjeno razvijanju in utrjevanju pravilne drže pisala pri mlajših otrocih. Če nimamo možnosti za samostojno izdelavo, se lahko napotimo tudi v tehnično trgovino in kupimo primerno šilo. Pikala in komplete za pikanje je mogoče kupiti tudi v trgovinah za ustvarjanje, nekaterih otroških trgovinah, našli jih bomo tudi v tistih znanih »poceni« trgovinah, ki so precej bogato založene z raznoraznimi malenkostmi za ustvarjanje.

 

Da bomo lahko pikali potrebujemo še mehkejšo podlogo, na primer kos tanjšega stiroporja, debelejše lepenke ali kos debelega filca. Uporabimo lahko tudi pluto ali kos armafleksa.Izberimo tak material, ki je namenjen za zaprte bivalne prostore, da po nesreči ne bi izbrali kaj takega, kar je lahko škodljivo za zdravje. Nekatere od naštetih možnosti so zgolj za enkratno uporabo, saj bodo luknjice preprečevale ponovno rabo. Na to mehko podlogo bomo položili  ali s pomočjo papirnih sponk pritrdili list z zarisano obliko. Omogočala bo, da bo doma narejeno ali kupljeno pikalo oziroma šilo lažje predrlo list. Po potrebi pripravimo še tanko vrvico, če bomo želeli izdelek obesiti oziroma lepilo, če ga bomo kam prilepili.

 

Kako pikamo?

Postopek je preprost. Na barvni papir narišemo obliko, ustvarjalec pa potem s šilom oziroma pikalom vztrajno dela luknjice, ki naj bodo čim bližje druga drugi. Veljajo samo luknjice, kajti nekateri otroci začnejo hitro vleči s pikalom po zarisani črti in obliko na ta način bolj izrezujejo, kot pa da bi pikali. Obliko za pikanje lahko za mlajše ali manj spretne otroke pripravimo tako, da je oblika za pikanje narisana s pikčasto črto, namesto s polno.

 

Kaj razvijamo s pikanjem?

Omenili smo že pincetni prijem in pravilno držo pisala. Dodamo lahko še razvijanje finomotoričnih spretnosti. Pikanje je lahko tudi dobra predvaja za pisanje in izvedbo raznih predvaj, kot je na primer sledenje raznim vijugam in zankam. Lahko pa pikanje te grafomotorične vaje dopolni in popestri, da ni vse vedno enako. Pri pikanju otrok preizkuša tudi različne pritiske na podlago in izboljša občutek o tem, kako močan je njegov pritisk na podlago, kar mu bo kasneje koristilo pri pisanju. Omeniti moram tudi razvijanje koncentracije in pozornosti, pa vztrajnosti in natančnosti. Tudi ustvarjalnost se razvija, ko otrok razmišlja, katere oblike bi pikal in kako bi jih potem uporabil. Pikanje je lahko, podobno kot barvanje mandal, sprostitvena dejavnost. Ponavljajoče in nezahtevno delo, ki se prepleta z enakomernim ritmom zabadanja pikala v vedno enaki razdalji po zarisani črti,  lahko postane odličen mehanizem za sproščanje in terapijo z delom tako za mlado in staro, kot radi rečemo.

 

Nekaj predlogov za prihajajoči adventni čas

Približuje se čas božično-novoletnih praznikov. S pomočjo pikanja lahko naredimo dvodimenzionalne okraske, na primer zvezdice, snežene kepe, snežinke in podobno. S pomočjo tankih nitk jih razobesimo po prostoru. S pomočjo pikanja lahko naredimo tudi voščilnice. Na primer zeleno smrečico, ki smo ji izpikali oblike za okraske (krogi, srčki, trikotniki) in jo prilepili na list v kakšni kontrastni barvi. S pikanjem lahko ustvarimo na primer sliko jaslic. Pikanje bo kot nalašč primerno za »izrezovanje« nakodranih ovčic. Ali pa morda ustvarimo navihanega puhastega snežaka? Pikanje lahko tudi kombiniramo s striženjem s škarjami tako, da pikamo oblike, za katere želimo, da imajo manj raven rob (npr. snežene kepe, ovčkin kožuh), druge dele pa strižemo s škarjami. Kar dokazuje, da je pikanje res primerno tudi za spodbujanje domišljije in kreativnosti.

 

Poskrbimo za varnost

Ker je šilo oziroma pikalo ostro, moramo pred delom z njim otroka podučiti, kako z njim ravna in ga, še posebno če gre za mlajšega otroka, pri delu nadzorovati. Najbolje bo, da se mu kar pridružimo in ustvarjamo skupaj z njim. Pozorni bodimo pri otrocih, ki predmete radi zanašajo v usta. Za take otroke delo s pikalom odsvetujem oziroma priporočam veliko, res veliko mero previdnosti in nadzora. Prav tako bodimo pozorni, kadar ustvarja več otrok hkrati, saj se v skupinski dinamiki lahko hitro zgodi kaj nepredvidenega. Še posebej v večjih skupinah, se hitro najde kdo, ki se bo spomnil, da bi bilo dobro prijatelju malce ponagajati. Vendar nikakor ne z ostrimi predmeti, ki lahko koga poškodujejo! No, pa smo ob koncu prišli še do vzgojnega momenta in skrbi za varnost pri delu.