Strokovne vsebine

Uspeh otroka v šoli ni odvisen zgolj od njegovih kognitivnih sposobnosti, učnih navad ali prirojene motivacije. Pomembno vlogo pri razvoju učnih spretnosti, samozavesti in odnosa do znanja ima tudi družinsko okolje. Dom je prvo in najpomembnejše učno okolje, kjer otrok razvija delovne navade, vrednote in odnos do lastnih sposobnosti. Prav zato imajo vsakodnevne družinske rutine in navade velik vpliv na otrokovo dolgoročno uspešnost v šoli in pozneje v življenju. Starši pogosto iščemo zapletene rešitve za izboljšanje otrokovega uspeha, pri tem pa spregledamo moč preprostih, a doslednih navad. Redni skupni trenutki, jasna struktura dneva in pozitivna komunikacija ustvarjajo občutek varnosti, ki je…

V sodobnem času, ko so otroci vse pogosteje v stiku z digitalnimi napravami, se vloga klasičnega šolskega zvezka morda zdi manj pomembna. Vendar ostaja zvezek eno temeljnih orodij učenja, saj predstavlja prostor, kjer se prepletajo otrokovo razmišljanje, znanje, trud in napredek. Zvezek je pomemben didaktični, organizacijski in razvojni pripomoček, ki spremlja otroka skozi celotno šolanje. Razumevanje njegove vloge je zato ključnega pomena tudi za starše, saj lahko z ustrezno podporo pomembno prispevamo k uspešnemu učnemu razvoju svojega otroka. Različne vloge zvezka pri učenju Zvezek ima pomembno didaktično vlogo, saj spodbuja razvoj predopismenjevalnih in opismenjevalnih spretnosti. S pisanjem črk, besed, povedi in različnih…

Standardi znanja so določeni z učnimi načrti. Te potrdi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, ki določa strokovne smernice za pouk v osnovni šoli. Standardi znanja določajo, kaj naj bi otroci znali in zmogli oziroma kaj se pričakuje ob zaključku posameznega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Standardi znanja so določeni za predmete, ki so del programa osnovne šole. Standardi znanja so izhodišče za poučevanje in ocenjevanje znanja v osnovni šoli. Razumevanje njihove vloge staršem pomaga bolje razumeti šolska pričakovanja in otrokove dosežke. Standardi znanja omogočajo večjo preglednost, saj pomagajo razumeti, na podlagi česa se presoja učenčevo znanje in napredek. Za starše to pomeni jasnejši…

Kot starši si vsi želimo, da bi se naši otroci v šoli dobro počutili, razvijali svoje sposobnosti in dosegali uspehe. Pogosto pa se ujamemo v vsakdanjo rutino vprašanj, kot so »Kako je bilo v šoli?«, »Koliko si dobil?« ali »Zakaj nisi povedal prej?«. Čeprav so ta vprašanja dobronamerna, lahko nehote povečujejo otrokovo stisko in pritisk, povezan s šolo in ocenami. Način, kako mi starši govorimo z otrokom o šoli, učenju in ocenah, namreč pomembno vpliva na njegov odnos do učenja, samopodobo in občutek varnosti. Zakaj je naš način pogovarjanja tako pomemben? Komunikacija ni le izmenjava besed, temveč odsev našega notranjega stanja. Staro…

Opisno ocenjevanje je oblika ocenjevanja, pri kateri je z besedami izražen učenčev dosežek. V opisni oceni je izraženo, kaj učenec zna in obvlada, česa morebiti še ne obvlada in kaj mora še narediti, da bo morebitne pomanjkljivosti odpravil (Razdevšek Pučko, 1999). Opisno ocenjevanje temelji na besednem opisu učenčevega znanja, napredka in dosežkov glede na učne cilje in standarde znanja. Njegov namen ni primerjanje otrok med seboj, temveč spremljanje posameznikovega napredka in usmerjanje nadaljnjega učenja. Tak način ocenjevanja je posebej primeren za začetek šolanja, ko otroci šele vstopajo v šolski sistem in postopoma razvijajo odnos do učenja, dela in lastnih dosežkov. Opisna ocena…

Branje pravljic v družinskem okolju je eden najpomembnejših dejavnikov pri razvoju otrokovega jezika, mišljenja in odnosa do učenja. Raziskave na področju bralne pismenosti kažejo, da otrok branja ne razvija sam, temveč v odnosu z odraslim, ki mu omogoča varno, spodbudno in smiselno izkušnjo z besedilom (Pečjak in Gradišar, 2012). Pravljica ima v tem procesu posebno mesto, saj s svojo simbolno zgradbo, ponavljanjem in jasno pripovedno strukturo otroku omogoča razumevanje sveta na način, ki mu je dostopen. Starši imamo pri tem ključno vlogo. Ko beremo pravljico, otroku ne posredujemo zgolj vsebine, temveč tudi sporočilo o tem, kaj pomeni branje: dragocen skupen…

Prehod v novo leto je za odrasle pogosto simboličen mejnik. Povezujemo ga z zaključevanjem, refleksijo in načrtovanjem prihodnosti. Za otroka pa novo leto ni nujno prelomnica v istem pomenu. Otroško dojemanje časa je drugačno – bolj telesno, izkustveno in vpeto v vsakdanje ponavljajoče se dogodke. Razumevanje, kako otrok dojema čas, je ključno, če želimo, da so obdobja prehoda zanj varna, smiselna in podporna, ne pa zgolj ritualna dejanja, ki jih prevzame od odraslih. Čas je za otroka sprva predvsem doživetje, ne pa abstrakten pojem. Predšolski otrok in otrok na začetku šolanja sveta ne doživlja v kronološkem času, temveč kot niz dogodkov….

Glasba je pri tem eden najmočnejših in hkrati najbolj naravnih dejavnikov razvoja. Ne zahteva posebnih pripomočkov ali strokovnega znanja, temveč predvsem našo prisotnost, čas in pripravljenost, da z otrokom delimo glasbene izkušnje. Habe (2018) poudari, da je »glasba ena redkih dejavnosti, ki hkrati aktivira skoraj vsa možganska področja, zato deluje kot celosten trening za otroške možgane.« Glasba otroka spremlja že od najzgodnejšega obdobja. Skozi zvok, ritem in melodijo otrok raziskuje svet, izraža čustva, razvija zaznavanje in gradi odnose. Otroci čutijo glasbo še preden se rodijo. »Otrok je v prenatalnem in predšolskem obdobju izjemno dojemljiv za vplive glasbe /…/  Uho je otrokovo…

Otroci začnejo svoje besedišče graditi zelo zgodaj. Večina izgovori prvo besedo med 12. in 20. mesecem starosti, pri približno 18 mesecih pa uporablja 25 do 50 besed. Prve besede so podobne pri vseh otrocih in se nanašajo na družino, predmete, živali, hrano, telo, rutine in preproste ukaze (Karmiloff in Karmiloff-Smith, 2001, v Marjanovič Umek, 2007). Že v predjezikovnem obdobju se otroci razlikujejo v tem, katere besede jih zanimajo. Nekateri se osredotočajo na predmete in zato uporabljajo veliko samostalnikov, drugi pa so bolj pozorni na socialne odnose, kar se kaže v besedah, ki opisujejo čustva in odnose (Marjanovič Umek in Fekonja, 2004). Zakaj…