Dan varne rabe interneta 

Zapisala: Mojca Klug, profesorica 

Datum objave: 9.2.2021

Tudi letos 9. februarja obeležujemo dan varne rabe interneta. Prav je, da to priložnost izkoristimo in spet spregovorimo o tej tako aktualni temi.

Dan varne rabe interneta

Na varno rabo interneta nas vsako leto opozori dan varne rabe interneta, ki ga obeležujemo drugi torek v februarju. Praznovanju se pridružuje več kot 150 držav iz celega sveta. Ob tej priložnosti je vsako leto organiziranih na stotine dogodkov z namenom dviga ozaveščenosti o varni uporabi spletnih tehnologij. Dan varne rabe interneta je osrednji dogodek evropske mreže centrov za varnejši internet www.betterinternetforkids.eu. Znotraj te mreže že od leta 2005 uspešno deluje tudi slovenski Center za varnejši internet in točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav Safe.si. 

Dobro počutje pri uporabi interneta

V letošnjem letu je v ospredju tema dobrega počutja pri uporabi interneta. Seveda je v trenutni situaciji, ko se je velik del življenja družbe zaradi epidemioloških ukrepov preselil prav na splet, to še posebej pomembno. Znašli smo se namreč v situaciji, ko smo po eni strani hvaležni za vse možnosti, ki jih internet ponuja, po drugi strani pa nas skrbi dolžina časa, ki ga posameznik preživi pred ekranom. Ob tem še posebej izpostavljamo našo skrb za mlajše, razvijajoče se člane družbe. Če smo le-te pred kakšnim letom še odganjali od naprav, smo dandanes včasih prisiljeni v nasprotno ravnanje. Kako torej uravnavati prednosti in  slabosti, ki jih prinašajo internetne možnosti? »Je mogoče tehnologije uporabljati na človeku ter njegovemu zdravju in počutju prijazen način, da nam služi in nam pomaga pri doseganju lastnih ciljev, namesto da nas pri tem moti, prekinja in ovira ter slabša naše počutje in odnose?« se sprašujejo organizatorji letošnjih dogodkov.

Pomembna vloga staršev

Ne glede na to, kako smo starši v trenutni situaciji preobremenjeni, je potrebno poudariti, da smo prav mi tisti, ki imamo pri varni uporabi interneta najpomembnejšo vlogo. Mi smo tisti, ki otroke opazujemo, usmerjamo, jim pomagamo načrtovati čas za delo in učenje, prosti čas in čas za počitek. Mi smo tudi tisti, ki lahko med prvimi prepoznamo morebitne negativne posledice pretirane rabe interneta in znake odvisnosti. Mi smo tisti, ki imamo pravico in dolžnost postavljati pravila in omejitve.

Kako preprečiti kvarne vplive dolgotrajne uporabe tehnologije na zdravje in počutje

Pomembna rešitev za čas ko mladi večino svojih šolskih obveznosti opravljajo po spletu, ki jo vidim sama, je v uravnoteženju časa, ki ga otrok preživi pred ekranom in časa, ki ga preživi drugače, stran od ekranov in ekrančkov! Največja past je namreč v tem, da otroci najprej sedijo pred ekrani z namenom izpeljave pouka na daljavo in opravljanja obveznosti za šolo, prosti čas pa nato zapolnijo z igranjem igrice, ogledom filma ali surfanjem po internetnih straneh. Zato je še posebej pomembno, da starši in po svojih možnostih tudi učitelji pomagamo otrokom in mladim načrtovati čas za delo in čas za prostočasne aktivnosti. Mladi naj čim več časa preživijo v naravi, na zraku, ob gibanju ali ob ustvarjalnih dejavnostih. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na delegiranje različnih nalog pri hišnih opravilih.  

Brez izgovorov

Odnos do telesne aktivnosti se pri otrocih intenzivno razvija do 12. leta starosti. V tem obdobju otroci v marsičem prevzemajo značilni življenjski slog svojih staršev. Če so otroci v tem obdobju fizično aktivni, je verjetneje, da se bodo razvili tudi v fizično aktivne odrasle posameznike, ki bodo imeli bolj zdrav življenjski slog.

Po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije (WHO), naj bi bili otroci med 5. in 17. letom starosti vsaj 60 minut na dan vsak dan telesno aktivni tako, da se jim pri dejavnosti dvigne srčni utrip ter da se zadihajo in rahlo oznojijo.

Pomembno je, da otroci in mladostniki v vadbi oziroma telesni aktivnosti uživajo in tako razvijejo pozitiven odnos do športa. Telesna aktivnost naj jim bo v veselje in ne nadloga.

Pri tem vreme ne bi smelo biti izgovor. Saj veste, kako pravijo: Ni slabega vremena, so le slaba oz. neprimerna oblačila in obutev.

Gibanje na prostem je varnejše tudi z epidemiološkega vidika

Ker so mladi željni druženja z vrstniki, je v sedanji realnosti potrebno poudariti tudi to, da gibanje na prostem mladim omogoča tudi varnejše druženje od druženja v zaprtih prostorih. Zato vas bom prihodnjič spomnila na nekatere bolj ali manj znane igre na prostem, pri katerih med igralci ne prihaja do neposrednega stika in izmenjave predmetov.

Prekomerna uporaba digitalne tehnologije

V trenutni situaciji je zelo težko določiti, koliko časa naj bi otrok smel dnevno prebiti na spletu. Na to pomembno vpliva otrokova starost, nivo odgovornosti in tudi to, kaj otrok na internetu počne oz. za kakšne namene pretežno uporablja internet. Velika razlika je, ali gre za iskanje informacij, igranje spletnih iger ali brezciljno tavanje med objavami na različnih družbenih omrežjih oz. objavljanje na njih.

Pri Logout-u, prvem specializiranem centru za pomoč ob različnih tveganih spletnih vedenjih, so časovno mejo opredelili tako: »Kriterij za obstoj težav ni čas, preživet na spletu, temveč simptomi in posledice v življenju ‘offline’«.

To pomeni, da morajo odrasli poznati glavne znake, ki kažejo na zasvojenost in ukrepati, preden bo prepozno.

Simptomi zasvojenosti z digitalno tehnologijo

Seveda se vse začne z dolgim posedanjem pred napravo, pri čemer otrok in mladostnik postopoma opušča druženje z drugimi, zanemarja delo za šolo in druge svoje obveznosti, izgubi zanimanje za konjičke oziroma hobije, ki so ga prej veselili. Če  mu napravo odvzamemo oziroma kadar je ne more uporabljati, kaže znake odtegnitve. Postane nemiren, potrt ali celo nasilen. Pripravljen je narediti karkoli, samo da dobi napravo čimprej nazaj. Z zasvojenostjo so pogosto povezane tudi motnje spanja, prehranjevanja, vzdrževanja higiene. V hujših primerih lahko tudi izločanja, saj se tak posameznik od naprave ne more odmakniti niti zato, da bi odšel na stranišče. 

Mladi človek svoje težave in odvisnost zanika in veliko truda vloži v iskanje izgovorov in pojasnila, s katerimi sprva morda celo prepriča odrasle, da še toliko težje opazijo, da postaja situacija resna.

Ne spreglejmo pretirane uporabe pametnega telefona

Pametni telefoni pravzaprav predstavljajo še večjo pretnjo. Starši čas njihove uporabe težje nadzorujemo, saj so običajno ves čas prisotni. Tudi odrasli, žal, otrokom nismo najboljši zgled, saj tudi sami hitro izgubimo občutek za čas, ko se sprehodimo med različnimi stranmi in objavami na družbenih omrežjih. Poleg tega pametni telefoni še posebno obremenjujejo uporabnikove oči in vratni del hrbtenice, zaradi dolgotrajne drže glave nagnjene naprej. Tudi zapestje in sklepi prstov se dolgo časa nahajajo v prisilni drži. Zato veljajo priporočila strokovnjakov, da otroku pametnega telefona ne kupimo pred osmim letom ali še bolje ne pred dvanajstim. Za nujne klice lahko mlajšemu otroku še vedno priskrbimo običajni prenosni telefon, ki nima možnosti povezave z internetom. Ko otrok dobi svoj prvi pametni telefon moramo natančno doreči pravila uporabe in skrbeti, da jih otrok tudi upošteva. Sem sodijo na primer prepoved uporabe telefona pri jedilni mizi, ugašanje oz. odlaganje telefona izven otroške sobe v času nočnega počitka, upoštevanje pravil, ki so glede rabe pametnih telefonov zapisana v hišnem redu in pravilih šolskega reda šole, ki jo otrok obiskuje in podobna.

Domača naloga za starše in otroke: Pojdite ven!

Lahko ugotavljamo, da smo preveč na računalniku in da je kriva korona. Lahko se pritožujemo nad ukrepi. Lahko iščemo krivce na različnih koncih naše trenutne realnosti. Toda to verjetno ne bo ničesar spremenilo.

Morda bo še najbolje popoldne najti čas in voljo ter oditi ven, na zrak, čez drn in strn. Se predihati in utruditi. Ko bo zvečer prišel še spanec, bomo pripravljeni na nove izzive jutrišnjega dne. Tudi če nas spet čaka veliko sedenja pred računalnikom.