Otrok kuha in pomaga v kuhinji

Zapisala: Mojca Klug, profesorica

Datum objave: 29.10.2019

Abraham Maslow je bil ameriški psiholog, ki je živel v obdobju od leta 1908 do leta 1970 in je najbolj znan kot utemeljitelj hierarhije človekovih potreb. Fiziološke potrebe so po Maslowu za človeka bistvene in pomembne za to, da sploh preživi in nato zadovoljuje ostale svoje potrebe. Med fiziološkimi potrebami so potrebe po hrani, vodi, kisiku, počitku, spolnosti, gibanju itd.

Sledijo jim potrebe po varnosti, po pripadanju in ljubezni, potrebe po ugledu, spoštovanju, kognitivne potrebe, estetske potrebe ter samoaktualizacija oziroma samouresničevanje.

Otroku bomo pomagali zagotoviti kar nekaj potreb, če ga bomo vključili v dejavnosti, ki jih počnemo v kuhinji. Ko bomo kaj skuhali in pojedli, bomo zadovoljili njegovo potrebo po hrani, če bomo poskrbeli, da bo pripravljen obrok videti lepo in okusno in če bo postrežen tako, da bo lepo na pogled, bomo zadovoljevali potrebo po estetiki. Seveda bo otrok po uspešno opravljeni nalogi pridobil na pomembnosti, morda celo majhnem delčku slave, ko ga bomo pohvalili in na široko razlagali, da česa tako okusnega še nismo jedli. Uresničeval bo tudi potrebe po pridobivanju znanja, raziskovanja, radovednosti. Seveda sem vse skupaj precej poenostavila, da bi čimbolj prepričljivo prikazala, da je prav in koristno, da otroka vključimo v pripravo hrane in ostala dela v gospodinjstvu.

Kognitivne sposobnosti

Ste pomislili, česa vse se otrok lahko nauči pri pripravi hrane, kuhanju in pospravljanju? Izpostavila bom področje matematike, saj se otrok pri kuhanju nauči šteti, prirejati, tehtati, meriti čas in temperaturo, oceniti dolžino, dele celote in podobno. Naravoslovno znanje bo krepil, ko bo praktično spoznaval, da voda zavre pri 100 stopinjah Celzija, pa da vodna para kondenzira, ko pride v stik s hladnejšo površino, na primer kuhinjskim pultom ali okensko šipo. Pa da je prostornina ledu večja od prostornine tekoče vode. Videl bo, da škrob v vodi nabrekne ter da olje plava na vodi in se z njo ne meša. Izvedel bo tudi, da so beljakovine občutljive na toploto in kisline. Če bo v stekleničko nalil vodo in nekaj kapljic olja, ter pošteno pretresel, bo vedel, zakaj je mleko bele barve. In še marsikaj.

Natančno branje in bralno razumevanje

Ko branje osmislimo, se je otrok pripravljen bolj potruditi tudi če sicer ne mara brati. Če ga bo zanimalo, kako se nekaj skuha ali speče, bo tudi bolj z zanimanjem bral in ob tem spoznaval, kako pomembno je, da navodilo prebere natančno in brez napak ter da loči bistvene podatke od manj pomembnih.

Motorične sposobnosti

Pri pripravi hrane bodo na preizkušnji otrokove finomotorične spretnosti. Pri lupljenju krompirja ali jabolk, pri rezanju, sekljanju, ribanju, mešanju, stepanju, prelivanju.

Širjenje besedišča

Koliko novih in drugačnih besed bo slišal v kuhinji. Spoznal bo besedo aroma, na primer, pridobival besede za kuhinjske pripomočke, tako knjižne kot neknjižne. Nenazadnje se bo naučil tudi opisati postopek priprave določene jedi.

Kreativnost

Ko neke sestavine nimamo in jo je treba nadomestiti z drugi, ki ima podobne lastnosti, ali ko je treba lepo postreči ali si izmisliti kakšen recept, da ne zavržemo hrane oziroma ostankov, se razvija otrokova domiselnost.

Odgovornost do sebe in drugih

Pri delu v kuhinji se lahko hitro poškodujemo, zato je pomembno poznati in upoštevati pravila varnosti pri delu. Otrok v kuhinji spoznava higienska načela za rokovanje s hrano, na primer pomen in način sterilizacije, ki podaljša trajnost živil, preprečevanje salmonelnih okužb in zastrupitev s hrano. Pri čemer je poudarek tudi na rednem umivanju rok. Ločiti se nauči zdravo in nezdravo hrano, pozoren postane na sestavo živil in razne koristne, nekoristne ali celo škodljive aditive, ko ga spodbujamo, da prebira zapise na embalaži.

Vedenje

Nauči se počakati. Nauči se vztrajati. Nauči se natančnosti in kako pomembno je upoštevanje nekaterih pravil, na primer da se ne odpira pečice, kadar pečemo biskvite in peciva. In podobno.

Socialne veščine

Ko otrok sodeluje pri pripravi hrane, se zave tudi pomena sodelovanja in spoznava prvine timskega dela, pri čemer vsakdo prispeva svoj vložek dela in truda po lastnih močeh, sposobnostih in zmožnostih.

Prednosti otrokovega sodelovanja pri pripravi hrane bi lahko naštevala še kar nekaj časa. Zagotovo bi omenila še ravnanje z denarjem in varčnost, če bo otrok sodeloval tudi pri izbiri in nakupu živil, pa spoznavanje novih vonjev in okusov, pa načrtovanje, sestavljanje jedilnikov, pripravo na delovni proces …

Čas je za akcijo

Da pa ne bomo samo govorili, bi lahko danes kaj skuhali ali spekli. Začnimo s čim preprostim. Ker je sezona jabolk in je treba nekatere sorte že porabiti, predlagam peko tako imenovanega atomskega štrudlja, za katerega ne potrebujemo vlečenega testa in je zelo preprost.

Potrebujemo: 

1 jogurtov lonček moke,
1 jogurtov lonček pšeničnega zdroba (če ga nimamo, lahko nadomestimo s še enim lončkom moke),
1 jogurtov lonček sladkorja,
3 ½ jogurtove lončke mleka,
3 jajca,
1 kilogram naribanih jabolk (lahko pol jabolk in pol skute),
lahko tudi rozine ali na drobno sesekljane orehe,
po želji še cimet, limonino lupinico in vanilin sladkor,
maščoba za pekač ali peki papir.

Postopek

1. V eni posodi zmešamo suhe sestavine: moko, pecilni prašek, zdrob in sladkor. 

2. V drugi posodi razžvrkljamo jajca z mlekom in po želji dodamo še vanilin sladkor ter tako naredimo preliv.

3. Pekač namažemo z maščobo ali pa vanj položimo peki papir. 

4. Na dno pekača razporedimo polovico suhe mase, nato pa na to plast razporedimo plast jabolk in po želji potresemo z rozinami ali nasekljanimi orehi ter potresemo s cimetom in limonino lupinico.

5. Tretjo plast predstavlja druga polovica suhe mase, ki jo prav tako razporedimo po vsej površini.

6. Po vrhu polijemo preliv iz mleka in jajc.

7. Vzamemo vilice in z njimi precej na gosto prebodemo vse plasti. 

8. Pečemo v pečici ogreti na 180 stopinj Celzija približno 45 minut.  

Na koncu samo še domiselno postrežemo in drug drugemu zaželimo dober tek.

Ob tem pohvalimo okus, barvo, vonj, predvsem pa otrokov trud. Vendar ne s polnimi usti.

Ups. Pozabila sem omeniti, da se otrok uči tudi pravil omikanega vedenja pri jedi.