Počitniške igrarije

Zapisala: Mojca Klug, profesorica 

Datum objave: 27.10.2020

 

Jesenske počitnice so tu. Zdi pa se nam, da se je čas vrnil v pomladno obdobje. Svet okoli nas se spet vrti počasneje. Skrbi nas, kako se bo situacija razpletala v prihodnjih tednih. Nihče še ne more napovedati, ali se bodo po počitnicah otroci vrnili v vrtce in šole. Marsikatera družina je v stiski zaradi ukrepov. Sprašujemo se, ali bomo spet preživljali dneve, morda celo tedne, zaprti v stanovanja in kako bo z izhodi na prosto.

 

V hudih časih nam, ne glede na to ali smo verni ali ne, lahko pomaga tudi naslednja misel, ki sem jo našla na spletni strani https://www.psihoterapija-mr.si/recite-jamranju-stop/

»O Bog, daj mi moč, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti, daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko spremenim in daj mi modrost, da razlikujem to dvoje!«  dr. Niebuhr Reinhord 

 

Če torej ne moremo nič spremeniti, vsaj izkoristimo nekatere prednosti prihajajočega časa. Naj otroci ne poslušajo le našega nezadovoljstva, skrbi in slabih novic. Čas ko bomo spet več skupaj, lahko izkoristimo za marsikaj lepega: lahko beremo, ustvarjamo, kuhamo in pečemo, se igramo …

 

Zato vam bom danes natresla nekaj predlogov za igro. Izbrala sem takšne, za katere ne potrebujete veliko priprav in ki jih lahko prilagajate glede na število članov družine. Našla sem jih v več kot trideset let starem priročniku z idejami za delo v podaljšanem bivanju (Podaljšano bivanje – ideje za prakso, 1988, Zavod SR Slovenije za šolstvo, uredili Darja Rakčević in Marija Velikonja) in jih nekoliko priredila. Morda med predlogi najdete kakšno dobro idejo, ki vam bo popestrila počitniški teden.

 

POJ Z MENOJ

Potrebujemo mehko žogico ali kepico, v kakršno na primer zvijemo par nogavic. Udeleženec ki ima žogico, začne peti neko znano pesem, med petjem žogico vrže soigralcu. Ko le-ta ujame žogico, metalec utihne in s petjem pesmi nadaljuje tisti, ki je žogico ujel. In tako naprej. Ko je pesmi konec, si metalec, ki je na vrsti, izmisli novo pesem.

Igro se lahko igrata najmanj dva igralca.

Dobra priložnost, da malo obnovimo besedila znanih narodnih in otroških pesmi.

 

MRZLO, TOPLO, VROČE

Za igro potrebujemo poljuben predmet, na primer manjšo plišasto igračko. Eden od igralcev se zapre v določen prostor in tam skrije izbrani predmet. Ko je predmet dobro skrit, povabi v prostor soigralca, ki mora predmet poiskati. Pri tem mu pomaga tako, da govori: »Mrzlo, mrzlo,« če iskalec išče predmet na napačnem koncu. »Toplo, toplo,« pa mu sporoča, če se skritemu predmetu približuje. Ko je že čisto blizu, ga do predmeta usmeri z: »Vroče, vroče.« Vlogi nato zamenjata.

Če je igralcev več, predmet skrivajo in iskalca usmerjajo vsi preostali. Ko iskalec predmet najde, lahko določi, kdo bo zdaj iskal predmet.

 

SOBNI DUHEC

Udeleženci si dobro ogledajo sobo. Nekdo je sobni duh. Le-ta se nato zapre v sobo in v njej nekaj spremeni. Na primer sname sliko, prestavi stol ali kaj podobnega. Nato v prostor spusti soigralce. Tisti ki prvi ugotovi, kaj je drugače, postane sobni duhec.

 

POLNA VREČA

V tekstilno vrečko damo veliko različnih manjših predmetov (npr. ključ, radirko, šilček, pinceto, lešnik …) in soigralcu naročimo, kateri predmet naj v vreči poišče zgolj s tipanjem. Zamenjamo.

Lahko pa v vrečko položimo samo enega od predmetov in soigralec s tipom ugotovi, kateri predmet je v vrečki.

 

KAJ SI VIDEL

Na pladenj zložimo različne drobne predmete. Soigralci si dobro ogledajo, kaj je na pladnju. Po dogovorjenem času pladenj prekrijemo in igralci na list zapišejo seznam predmetov, ki so jih videli na pladnju. Zmaga tisti, ki napiše največ pravilnih predmetov. Če so soigralci mlajši in še ne znajo pisati, lahko pravila spremenimo in morajo vsi igralci predmete narisati.

 

KATERI PREDMET MANJKA

Na pladenj zložimo različne drobne predmete. Soigralci si dobro ogledajo, kaj je na pladnju. Nato vodja igre en predmet skrivoma umakne s pladnja, ostali pa ugotavljajo, kateri predmet manjka.

 

BESEDA ZA BESEDO

Igralci sestavljajo poved. Ko prvi igralec pove prvo besedo (npr. Mama), mora naslednji to besedo ponoviti in ji dodati svojo (npr. Mama je). Tretji igralec pove obe besedi in jima doda še eno (npr. Mama je včeraj). In tako naprej. Daljša kot je nastala veriga besed, bolj zapletena postaja igra.

 

IŠČEMO BESEDE NA …

Potrebujemo štoparico na telefonu, peščeno ura ali kak drug pripomoček za merjenje časa (npr. dolžina krajše skladbe). Vsak udeleženec ima papir in svinčnik.

Eden od igralcev pove eno besedo. Nato igralci iščejo in zapisujejo besede, ki se začnejo z istim prvim glasom. Zapisujemo samostalnike v imenovalniku in ednini. Ko čas poteče, besede preštejemo in določimo zmagovalca. Ta nato izbere novo izhodiščno besedo.

 

KDO SEM?

Vodilni igralec si zamisli, koga oz. kaj predstavlja. Lahko se dogovorimo, da postane neka oseba. Lahko je tudi določena žival ali rastlina. Morda celo predmet? V kaj se bo vodilni igralec smel »preleviti«, se dogovorimo pred igro. Soigralci nato postavljajo vprašanja, s pomočjo katerih poskusijo ugotoviti, v kaj se je vodilni igralec spremenil. Vsak spraševalec postavlja vprašanja toliko časa, dokler ne dobi negativnega odgovora.

Npr. vodilni igralec si zamisli da je zvonček.

Možna vprašanja so: Ali si drevo? Ali si cvetlica? Ali cvetiš vse leto? Ali si pomladna cvetlica? Ali imaš rdeč cvet?

 

MAMA GRE V TRGOVINO

Vodilni igralec si izmisli živilo ali predmet na dano črko. Črke lahko določamo kar po abecednem redu ali pa z žrebom. Drugi igralci ugibajo, kaj bo kupila. Če iščemo predmete na A, bo nemara kupila avto/ajvar/anteno/ …?

 

NEVARNA ŠTEVILKA

Igralci se dogovorijo, katero število bo nevarno. Npr. da bo nevarno vsako število, ki vsebuje števko 3. Nato izmenično štejejo do 100. Vsak igralec, ki bi moral povedati število s števko 3, zaploska ali izreče bum, odvisno kako se dogovorimo.

Lahko se igramo razne različice npr. da so nevarni večkratniki nekega števila ali okrogla števila ipd. Lahko štejemo naprej ali nazaj. Tudi plosk ali bum lahko zamenja kakšen drug gib, zvok, beseda.

 

KOLIKO JIH SLIŠIŠ?

V neprozoren lonček/posodico s pokrovom ali v škatlico vodilni igralec položi določeno število enakih predmetov (npr. fižolov). Potrese. Preostali igralci ugibajo, koliko predmetov je v posodici/škatlici.

Lahko se dogovorimo, da izmenično ugibajo toliko časa, da en od igralcev pove pravo število. Lahko pa se igramo tako, da vsak igralec svoje mnenje glede števila predmetov zapiše na list. Tisti ki je najbližje, vodi naslednjo igro. Če sta dva igralca izenačena, vodjo naslednje igre izžrebamo.

 

POSNEMANJE

Dogovorimo se, kateri gib bo prepovedan. Vodja kaže različne gibe, npr. ploskanje, kimanje, počepanje, prijem za ušesa, kroženje z roko po trebuhu … in igralci za njim posnemajo gibe. Ko pokaže prepovedan gib, ga igralci ne smejo ponoviti za njim in za hip obmirujejo.

 

Prepričana sem, da ste se ob prebiranju mojih predlogov spomnili še kakšne zanimive igre iz vašega otroštva. Morda tiste z imenom LETI – LETI, LJUBLJANA, CELJE, MARIBOR (oz. LJUBLJANA, ZAGREB BEOGRAD), VISLICE, TELEFONČKI, RISTANC, AVIONI,POTRES, POPLAVA … Ali pa se vam je utrnila kakšna sveža ideja ob mojih opisih igric.

Prepričana sem, da bodo igre iz preddigitalne dobe popestrile kakšen trenutek počitnic in vam naslikale nasmeh na usta ob obujanju spominov. Pripovedujte o tem vašim otrokom. Zelo radi poslušajo zgodbe, ki se začnejo s: »Ko sem bil/-a jaz majhen/ majhna …

 

Lepe počitnice vam želim. Igrajte se in pazite nase in na druge.