Materinščina – zaklad, ki je vsakemu posamezniku položen v zibelko

Zapisala: Mag. Barbara Rebolj, prof. slov. in dipl. bibl.

Datum objave: 23.2.2021

 

Mednarodni dan maternega jezika se praznuje 21. februarja in spodbuja mir ter večjezičnost. Datum je bil izbran kot spomin na ubite študente z univerze v Daki, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo svojega maternega jezika - bengalščine, namesto jezika urdu, ki ga je uporabljala le manjšina bangladeških prebivalcev.

 

Materinščina je več kot samo jezik

Največkrat je prva beseda otroka dvozložna beseda mama, mama je tudi tista, ki je prvo obdobje otroka najtesneje povezana z njim. Prav zaradi tega se jezik, ki se ga naučimo od svojih staršev, imenuje materinščina. Materinščina je več kot samo jezik. V tem jeziku so izražena naša prva čustva, z njo smo povezani z našo družino, z njo spoznavamo in odkrivamo svet in z njo se izkazuje tudi naša nacionalna identiteta. V materinščini je zapisana zgodovinska sled naroda in njene besede so pričevalke tako osebne kot družbene biti.

 

 

Rojstvo slovenščine

Slovenščina je materinščina majhnemu narodu, kot knjižni jezik se je izoblikovala v 16. stoletju, v času slovenske reformacije. Že v porodnem času je bila leksikalno in sintaktično dovolj močna, da smo Slovenci med prvimi v Evropi dobili prevod zahtevnega in kompleksnega Svetega pisma in pod peresom naših slavnih protestantov tudi druga pomembna besedila, med katerimi so abecednik, slovnica in slovar, ki so postavila temelj slovenščini, kot jo poznamo danes. Da je postala uradni jezik, je moralo miniti še nekaj stoletij. Pod nemškimi in avstrijskimi vladarji nismo imeli te sreče, šele z združitvijo z drugimi južnoslovanskimi narodi, je tudi slovenščina postala uradni in državni jezik. Z lastno državo pa naj bi bil njen status dokončno utrjen.

 

Slovenščina in dvojina - ponos Slovenije

Slovenščina ima v svojem besedišču okrog pol milijona besed. Za osnovno sporazumevanje potrebujemo le 2000 besed, najbolj zgovorne so ženske, nekatere so sposobne na dan izreči tudi do 20.000 besed. Zanimivost slovenščine je, da še vedno ohranja arhaično dvojino in da se naše ozemlje med slovanskimi narodi lahko pohvali z največjim številom narečnih oz. vaških govoric  - Vsaka vas ima svoj glas.

 

Stati inu obstati (v svoji veri) je zapisal Primož Trubar v Katekizmu leta 1550, še danes aktualno misel lahko razumemo v kontekstu, ali je tudi danes potrebno za materinščino še kaj narediti ali pa je postala že samoumevna jezikovna stvarnost. Vsak čas prinese svoje spremembe, danes je slovenščina resda tudi uradni jezik Evropske unije, vendar pa z vdorom tujih jezikov, globalizacije, ekonomskega in politično-družbenega premikanja prebivalcev ter digitalizacije tudi naš jezik postavlja pred mnoga vprašanja.

 

Ne pozabimo ohranjati lepe slovenske besede

Podobno kot je Trubar v svojih besedilih uporabljal tudi nemške besede, češ da jih preprosto ljudstvo uporablja in razume, tako danes spuščamo v jezik tuje besede, predvsem angleške, da z njimi označujemo nove pojme za različna področja. Tako mladi pod vplivom medijske, filmske, računalniške in internetne industrije prevzemajo angleške besede kot nekaj običajnega v svojo vsakdanjo slengovsko in pogovorno govorico in se sploh več ne povprašujejo o izvoru besed. Kul, ful, lol, sorči, ok so za marsikoga postale slovenske besede, tako kot sta burek in kebab postala slovenska hrana. Prav tako ni velikega strokovnega interesa, da bi slovenili tuje strokovne besede. Zaradi trenda modernizacije in hitrega tempa je vse manj časa za lepo slovensko besedo, za branje slovenskih klasikov, za ozaveščanje, da se je z jezikom potrebno družiti, ga ohranjati, ga vzgajati, ga braniti in ga razvijati.

 

Kako in kje lahko poiščemo informacije o pravilni rabi slovenščine?

Pomembno vlogo v sodobnem jezikovnem razvoju predstavlja spletni portal Fran, ki poleg splošnih slovarjev (Slovar slovenskega knjižnega jezika -  SSKJ1, SSKJ2, Pravopisni slovar, Slovar slovenskih frazemov, Sinonimni slovar slovenskega jezika …), etimoloških, zgodovinskih, terminoloških in narečnih deluje tudi jezikovna svetovalnica o najbolj perečih jezikovnih vprašanjih. Otrokom pa je namenjen portal Franček, ki je razdeljen na dva dela: za učence osnovne šole in za dijake srednje šole.

 

Za pregled jezikovne prakse in raziskovanju jezika na več ravneh se uporablja spletna stran Gigafida. Korpus Gigafida je spletni korpus slovenskih besedil najrazličnejših zvrsti, od dnevnih časopisov, revij do književnih publikacij vseh vrst (leposlovje, učbeniki, stvarna literatura), spletnih besedil in drugo. Vsebuje skoraj 1,2 miljarde besed. Gigafida je namenjena prav vsem, znanstvenikom, raziskovalcem, lektorjem, prevajalcem, učiteljem, učencem in staršem.

 

Materni jeziki po svetu

Na svetu živi čez sedem miljard ljudi, ki govorijo nekaj tisoč jezikov. Po številu maternih govorcev je največji svetovni jezik mandarinščina (836 milijonov) in se kot uradni jezik govori na Kitajskem, Tajvanu in v Singapurju, in čeprav Kitajci govorijo še druge jezike, je vsem skupna ista pisava. Nato sledi španščina (400 milijonov), ki je razširjena v Južni Ameriki in Evropi, največ špansko govorečih ljudi je v Mehiki, uradni jezik pa je kar v 21 državah. Tretja je angleščina (330 milijonov), ki je uradni jezik v 53 državah, čeprav jo govori precej več, vendar ni njihov materni jezik. Četrta je arabščina v severni Afriki in na Arabskem polotoku (280 milijonov) in je uradni jezik v 26 državah, peto mesto pa zasedata hindujščina in urdujščina (več kot 240 milijonov) v Indiji in Pakistanu.

 

Poleg naravnih jezikov, ki so nastajali v povezavi z razvojem kulture posameznega naroda, poznamo tudi umetne jezike, ki pa so ali izdelek enega človeka ali pa skupine ljudi za potrebe lažjega sporazumevanja med različnimi jezikovnimi skupinami. Takšen najbolj poznan primer umetnega jezika je esperanto, ki je zasnovan na romanski jezikovni osnovi. Prav tako med umetne jezike prištevamo računalniške oz. programske jezike.

 

Pouk materinščine v šolah je nadvse pomemben

Kako poteka pouk materinščine danes v šolah? Pridružujem se besedam Franceta Žagarja, da je pri urah materinščine poleg pravopisnega in slovničnega jezikovnega dela potrebno predvsem razvijati sposobnost sporazumevanja: govornega in pisnega sporočanja ter pogovarjanja ob različnih priložnostih. Naučiti se govoriti in poslušati pomeni govorno izražati in urejati svoje misli in počutja v različnih okoliščinah, tako da ustreza poslušalcu in namenu sporočila ter razumeti vsebino sporočila ter tudi to, kako se je govorcu posrečilo izraziti okoliščine in namen svojega sporočila. Naučiti se dobro pisati pomeni znati pisno pregledno in povezano izraziti vsebino na način, ki upošteva tip bralca in namen sporočila. Naučiti se dobro brati pa pomeni razumeti vse vrste pisnih besedil.

 

Materni jezik ni samo slovenščina

Ko materinščina v Sloveniji ni uradni jezik, govorimo o jezikih priseljencev ali o večjezični družini. Na naših tleh se v zadnjih letih, pa tudi v polpretekli zgodovini, srečujemo z mnogimi tujimi, pa tudi manj tujimi jeziki, tako iz slovanske jezikovne skupine kot iz drugih indoevropskih skupin. Med slovanskimi jeziki so hrvaščina, srbščina, bosanščina, črnogorščina, ruščina, ukrajinščina, beloruščina …, med drugimi pa je najpogostejša albanščina. Poleg slovenščine sta v Sloveniji uradna jezika še italijanščina in madžarščina, za naše zamejce v sosednjih državah pa se še vedno bije jezikovna bitka.

 

Slovenščina je zaklad, ki ga moramo skrbno čuvati

Materinščina kot jezik ni in nikoli ne bo samoumevna, vedno je na preizkušnji in vedno bodo povsod pasti glede njenega razvoja in obstoja. Za njeno življenje niso dovolj samo jezikovni strokovnjaki, ampak duhovna in srčna pripadnost vseh, ki jim slovenščina predstavlja materinščino.