V 1. razred po koronavirusu

Zapisala: Polonca Legvart, profesorica

 

Datum objave: 24.4.2020

 

Koronavirus se bo vnesel in šole bodo spet zaživele kot čebelnjaki v popoldanskem soncu. Če ne prej, bo septembra mladež spet pri svojem osnovnem opravilu in z njo tisti z rumenimi ruticami, s kakršnimi se ponašajo prvošolci. Ne vemo še, ali bo začetek prihodnjega šolskega leta kaj drugačen od preteklih in morda bo treba še dodatno paziti na kakšne rutine, kot je umivanje rok, obiskovanje množičnih prireditev, zdravstveni pregledi ipd.. In morda bomo iz »koronašole« prenesli kakšno koristno izkušnjo tudi v normalno šolo, npr. drugačno obliko domačih nalog, sodelovanje s starši, sploh pa bolj smiselno in pestrejšo uporabo razpoložljive informacijske in komunikacijske tehnologije.

 

Pandemija je hud pretres, ki ne bo minil brez posledic. Šola je družbeno presečišče in v njej se prej kot drugod izrazijo socialne razlike, ki se poglabljajo zaradi brezposelnosti, nižanja življenjskih standardov, splošnih podražitev ipd. Potrebna bo večja socialna občutljivost, solidarnost in dodatna skrb, da vse to ne bo prizadelo učne uspešnosti otrok iz gmotno ogroženih družin. Potrebne bodo nove oblike medgeneracijskih odnosov, ker je koronavirus še posebej nevaren za dedke in babice.In misliti bo treba na žrtve pandemije v tistih delih sveta, ki se iz nje še ne bodo izvili. Ampak najpomembneje je, da steče šolsko delo in da se otroci otresejo psihoze izrednih razmer ter omejitev.

 

Prehod iz vrtca v šolo ni enostaven, čeprav ga nekateri preveč dramatizirajo, saj je devetletka še posebej pazljiva, opremljena in usposobljena zanj. Če v tem pogledu šola  popusti in se vrne v neke »stare vode«, postane prehod problematičen, če tudi otroka obdržimo v vrtcu še leto ali celo dve. Nabiranje let za vpis ni nobena rešitev, ampak je ključna pedagogika prvih treh razredov (1.VIO). Učenci so ob vpisu v prvi razred seveda različni - tako je bilo prej in bo tudi poslej - imamo pa stroko, ki zna rešiti iz tega izvirajoče probleme. Tudi k zdravniku ne gremo z otrokom šele takrat, ko je zdrav, ampak ko ima zdravstvene težave. In šola je »klinika« za učenje. Naša šola je sploh opredeljena kot »inkluzivna« in potemtakem usposobljena za izobraževanje s specifičnimi učnimi težavami, kar še dodatno izkazuje njeno visoko strokovnost. Vsak primer utemeljenega nezaupanja vanjo pri starših je treba obravnavati kot odstopanje od normalnosti, ne pa kot splošno stanje šole.

 

Zaprtje šol v času pandemije nam je pokazalo, da poleg učnega okolja v razredu oz. šoli, obstajajo še druga pomembna učna okolja: predvsem dom, a tudi vzporedne izobraževalne ustanove (glasbene, plesne, jezikovne...) ter društva za prostočasne dejavnosti otrok. To je vsakomur jasno, vendar šele sedaj vidimo, da je povezanost vseh teh učnih okolij, v katerih se vsakodnevno gibljejo naši otroci, zelo šibka in nesistematična. Tudi tehnična osnova povezovanja je nezadostna, čeprav računalnik v izobraževanje uvajamo že skoraj pol stoletja in je država v to vložila veliko denarja. Še več pa je take opreme v domačem okolju, vendar se kopiči stihijsko in jo je težko preusmeriti v koristno učno okolje. Ne bi smeli biti zadovoljni s tem, da smo v on-line izobraževanje padli tako nepripravljeni, brez didaktike in brez prizkušenih platform. Sedaj vemo, da družina s šolanjem poleg učnega kotička in domače knjižnice, potrebuje tudi povezanost v digitalno okolje razreda in šole. Večino potrebne opreme že ima, le da ni ustrezno programirana in preizkušena. Mnogi pa še kar naprej razpravljajo  o tem, ali učence sploh spustiti k računalniku ali ne. Vsaj tega bo sedaj konec!

 

Ko bodo septembra starši  s svojimi prvošolci zasedli učilnico in bodo ugotavljali ali se je ta prostor sploh kaj spremenil od časov, ko so bili sami učenci, naj pomislijo, da zidovi niso  več nepropustna lupina razreda, ampak se učni proces bogati  iz vseh strani in vanj zavedno ali nezavedno vstopajo mnogi dejavniki. Na ta način se je razred odprl, učiteljevo delo je postalo transparentno in vsak se lahko prepriča o njegovi strokovnosti in uspešnosti. Svojega prvošolca dajete v zanesljive roke.