Naj vaja branja ne postane razlog za slabo voljo in »špetir«

Zapisala: Mojca Klug, prfesorica

Datum objave: 9.3.2021

Dragi starši. Ko ste prebrali naslov današnjega članka, ste morda pomislili, kako lahko je o tem teoretizirati, medtem ko je v praksi čisto drugače. Zagotavljam vam, da sem tudi sama bila »tam« in da vem, kako je, ko se počutiš nemočnega, ko se branje, to prečudovito potovanje v nove in neznane kraje ter situacije, pri otroku konča z jokom. Pri starših pa s stisko in popuščanjem živcev.

O branju sem že nekajkrat pisala in vedno znova ugotavljala, da konkretnih nasvetov in spodbud ni nikoli preveč. Danes vam bom poskušala čimbolj skoncentrirano nanizati čim več kratkih namigov za to, da boste otroka lažje razumeli, se mu lažje približali in, upam, našli kakšen učinkovit način, kako otroka »prelisičiti«. Kako organizirati vajo branja kot nekaj drugega, bolj zabavnega, morda celo kot igro, saj to zagotovo vžge. Pri mlajših otrocih je to še posebej učinkovit način.

Začeti je treba na začetku

Branje je zahteven proces. Vsak zapisani simbol je potrebno prepoznati in pretvoriti v pravilni glas. Dokler otrok glaskuje, tudi težko prepozna besedo kot celoto. Ko poskuša razvozlati, kaj pomeni niz glasov  M, A, R, M, E, L, A, D, A mu to ne pomeni nič, le kup črk na papirju in kup glasov. Zato je pomembno, da pri učenju branja ne poskušamo doseči preveč naenkrat in da otrok vadi na sebi lastnem zahtevnostnem nivoju.

Eni otroci branje osvojijo kar mimogrede, za le-to so motivirani in se želijo čimprej naučiti tekoče brati. Ko so še čisto majhni, na primer med vožnjo skozi mesto takoj opazijo napise na zgradbah in starše sprašujejo, kaj tam piše. S polic jemljejo knjige in zanima jih, kakšen je naslov. Njihovo najpogostejše vprašanje je: »Kaj pa tukaj piše?« Spontano začnejo prepoznavati črke in združevati glasove in pogosto znajo še pred vstopom v šolo prebrati posamezne besede, celo že povedi ali kratka besedila.

Toda vsi otroci niso taki. Nekaterih črke ne zanimajo in nimajo te »prirojene« želje, da bi se čimprej naučili brati tudi sami. Pri le-teh učenje in usvajanje branja poteka težje in počasneje. Zato je pri njih še posebej pomembno, da se branja začnejo učiti pri samem začetku.

Sprva naj bo vaja namenjena zgolj tehniki branja, saj je za mnoge otroke preveč vsega naenkrat, če bi od njih pričakovali, da besedo, poved ali besedilo pravilno preberejo in ob tem védo tudi to, kaj so sploh prebrali.

Količina besedila ki ga naj bi otrok prebral za vajo, naj bo prilagojena temu, kje na lestvici napredka se nahaja. Če bo moral prebrati predolgo besedilo je zelo verjetno, da ne bo utrjeval dobre tehnike branja ampak slabo. Nekaj povedi bi bil na primer otrok sposoben prebrati brez napake, če pa je besedilo dolgo, naredi vedno več napak in utrjuje bralne strategije, ki mu niso v prid. Na primer vnaprejšnje ugibanje besede, napačno prebrane besede in podobno. S pretiravanjem in prevelikimi pričakovanji se povečuje tudi otrokov odpor do učenja branja.

Učenje branja naj bo prijetno in ne na silo

Na silo razvijemo samo odpor do branja. Zelo pomembno je, da se zavedamo, da se otrokov odnos do branja, do knjige in literarne umetnosti nasploh začne oblikovati zelo zgodaj. Zato bi se moralo učenje branja začeti brez neposrednega branja, pač pa tako, da z bodočim bralcem pogosto obiskujemo knjižnice in ga spodbujamo, da brska po knjigah, ki ga pritegnejo, na primer o živalih, ki so otroku še posebej všeč, o gradbenih in delovnih strojih ali vlakih, če ga privlačijo te teme. V »nekovid« časih je mogoče v številnih krajevnih knjižnicah obiskati različne dogodke namenjene mlajšim članom, kot so ustvarjalne delavnice, pravljične urice ali branje s tačkami (terapevtskimi kužki) in podobne. Učenje branja se nadaljuje s poslušanjem, ko otroku beremo mi. Nemalokrat se vse skupaj dogaja pred spanjem, ko otrok izbere knjigo in nam prisluhne. Pogosto nam vedno znova in znova pred nos tišči eno in isto knjigo. Nič ni narobe, če mu jo beremo kar naprej. Zagotovo bo prišel tudi trenutek, ko bo želel, da mu preberemo še kaj drugega. Otroku lahko zanimanje za branje približamo tudi tako, da mu mimogrede preberemo kakšno zanimivost iz časopisa ali knjige, ki jo beremo sami, mu predstavimo kakšen recept, medtem ko kuhamo, televizijski spored ali pa ga vključimo v prebiranje navodil, ko na primer sestavljamo novo omaro.

Kako lahko popestrimo vajo branja in pritegnemo otroka

1. Razrezana besedila, razni kazalčki, markerji, besedila na barvnih listih, barvne folije, branje s tablice, ki omogoča spreminjanje velikosti, razmakov in podobno ter drugi bralni pripomočki in bralni programi lahko popestrijo in izboljšajo otrokovo izkušnjo branja.
2. Otrok bere hišnemu ljubljenčku ali najljubši igrački. Oba ga bosta pozorno in nekritično poslušala.
3. Starš in otrok izmenično bereta najprej vsak eno besedo, nato vsak eno poved in kasneje vsak en odstavek, eno stran ali eno poglavje.
4. Besedilo otroku najprej preberemo mi, da bo vedel o čem govori.
5. Dovolimo otroku, da večkrat prebere eno in isto besedilo. Besedilo je pametno zamenjati, ko ga bere že skoraj na pamet.
6. Ko je otrok preutrujen ali nerazpoložen za branje, mu beremo mi, medtem ko on samo sledi besedilu s prstom. Beremo počasi!
7. Besedilo lahko posnamemo vnaprej ali pa mu ga ponudimo na računalniku ali tablici tako, da ga otroku bere virtualni pomočnik bralec. Prilagodimo hitrost posnetega branja hitrosti otrokovega branja.
8. Izbiramo zanimiva besedila o temah, ki otroka še posebej zanimajo. Še bolje bo, če izbiro prepustimo otroku in mu svetujemo zgolj glede obsežnosti, tipa črk in zahtevnosti besedila.
9. Z zbiranjem točk, zvezdic, nalepk ali podobnega spodbujamo otroka k rednemu branju.
10. Otroku smo zgled. Naj nas vidi, da tudi mi beremo.

Kako spodbuditi k branju mladostnike?

Na mladostnikov odnos do branja zagotovo vplivajo prve izkušnje z branjem in knjigo, ki izhajajo iz njegovega zgodnjega otroštva. Morda smo kaj od tega zamudili, toda za prebujanje ljubezni do knjige ni nikoli prepozno. Naše tržišče je polno tudi tistih knjig, ki jih mladi zelo radi prebirajo. Tudi knjižnice, tako šolske kot krajevne, so bogato založene s tovrstno literaturo in lahko vsak mladostnik v njih najde kaj zanimivega zase. Mladi tudi radi prebirajo najstniške revije ali stripe, zato je dobro, da imajo dostop do le-teh.

Pogovor o vsebini prebrane knjige

Pri prebiranju zahtevnejših leposlovnih besedil bodo pri motivaciji in organizaciji potrebovali našo pomoč. Ne smatrajmo jih, da so že povsem odrasli in odgovorni in da znajo poskrbeti za svoje obveznosti. Včasih se pred branjem debele knjige in postavljenimi roki izgubijo in takrat rabijo nekoga, ki jim bo pokazal, da naloga ni brezupna. Priporočam, da knjigo, ki jo mora prebrati najstnik, preberemo tudi sami. Namen tega ni, da bi nalogo naredili namesto otroka, pač pa to storimo zato, da bomo vedeli o čem govori besedilo in da se bomo z otrokom lahko o tem tudi pogovarjali ali ga konkretno spodbudili, da nadaljuje z branjem, če se znajde v bralni krizi.

Najstniki skrbno opazujejo, ali so naša dejanja skladna s tistim, kar jim govorimo

Tudi za najstnike je pomemben zgled odraslih. Čeprav nam ves čas nekako sporočajo, da so jim pomembnejši vrstniki in razni idoli, to ni povsem res. Še vedno nas opazujejo, morda celo bolj kritično kot kadarkoli prej. Zato delajmo to, kar svetujemo in govorimo njim. Če pripovedujemo mlademu človeku, kako je branje »fajn«, naj nas tudi vidi poseči po knjigi. Dokažimo jim, da iz prve roke vemo, da je branje »fajn«.

Vključimo mlade v branje v funkciji: branje raznih navodil za sestavljanje, navodil za popravilo, kuhanje …, izpolnjevanje obrazcev ipd. V tem branju bodo morda videli več smisla, kot v branju leposlovja in učnega gradiva.

Nekateri nikoli ne bodo knjižni molji

Ne pozabimo, da vsi niso in nikoli ne bodo knjižni molji. Da nekateri v odrasli dobi ne bodo nikoli posegali po leposlovnih besedilih in da tega ni mogoče izsiliti niti s kaznijo niti z nagrado. Knjižni molji se pač »zgodijo« s spletom različnih dejavnikov in prav na vse, ne moremo vplivati.

Vabilo

Veliko člankov o branju najdete na spletni strani https://www.kopija-nova.si/klub-ajda/koristne-in-uporabne-vsebine v rubriki Branje. Na isti povezavi boste našli še veliko drugih koristnih napotkov in idej.