Šolski program

Domača pisarna

Gradiva za pomoč pri učenju

Bralno učne strategije - 1. del

Zapisala: Mojca Klug, prfesorica

Datum objave: 17.11.2020

 

Šolanje na daljavo je prineslo veliko sprememb, kajne? Od mnogih učencev in dijakov zahteva večjo samostojnost kot kadarkoli prej in tudi boljše učne navade. Le-te pa so v veliki meri odvisne od otrokovih učnih strategij. Zato je pomembno, da imajo učenci in dijaki čim večji nabor različnih strategij, da le te osvojijo in se znajo tudi dobro odločati glede tega, katera učna strategija je  primerna za učenje, ponavljanje in utrjevanje določene učne vsebine.

 

Zaradi tega se bomo dva tedna družili ob spoznavanju bralno učnih strategij. Poskušala vam bom predstaviti najpomembnejše. Tako boste spoznali osnove vsake izmed njih. Učencem ter dijakom bodo v pomoč predvsem pri delu z učbenikom in drugimi pisnimi viri, ki jih bo potrebno prebrati, predelati, izluščiti najpomembnejše in, seveda, na koncu tudi znati.

 

Različice opisanih strategij bodo lahko uporabljali tudi pri ogledu video posnetkov. Pri tem si bodo pomagali tako, da bodo posnetke vmes ustavljali, prav tako kot to lahko počnejo, kadar berejo. Seveda bodo lahko posamezne dele posnetka preskočili ali jih predvajali z večjo hitrostjo.  

 

Vse se začne pri informativnem branju

Prvi korak vsake bralno učne strategije je zagotovo informativno branje oziroma prvi pregled besedila, pri čemer si učeči posameznik ustvari predstavo o količini gradiva. Pozoren je na naslove, podnaslove in morebitne slikovne podpore: slike, preglednice, prikaze podatkov in podobno. Tako dobi predstavo, o čem bo besedilo govorilo in kako je zgrajeno. Po takšnem informativnem branju se bo lažje odločil, na kakšen način in s pomočjo katerih bralno-učnih strategij se bo prebil skozi gradivo. Pa tudi glede tega, ali je gradivo zelo obsežno in ga bo morda potrebno gradivo razdeliti na manjše oziroma krajše enote.  

 

Učna strategija PV3P

Pravkar opisano je hkrati že tudi prvi korak tako imenovane strategijo PV3P. Ta strategija ima pet korakov in njeno ime je sestavljeno iz štirih aktivnosti, ki se začnejo na P in ene na V: PRELETI, VPRAŠAJ SE, PREBERI, PONOVNO PREGLEJ, POROČAJ).

  1. Preleti gradivo

Gre za že opisano informativno branje oz. prvi pregled besedila in slikovnih gradiv

  1. Vprašaj se

Učenec si po uvodnem preletu besedila naredi seznam vprašanj, na katera bi želel dobiti odgovore. Pri tem mu je v pomoč pozorno branje uvodnega dela in hitro branje nadaljnje vsebine.

  1. Preberi

Zdaj je učenec že zbral toliko informacij in postal radoveden, da bo lažje in bolj osredotočeno ter najverjetneje z večjim zanimanjem natančno prebral celo besedilo. Priporočam branje po delih, pri čemer naj učeči sproti dopolnjuje listo vprašanj. Lahko že poišče tiste besede, ki so mu manj znane ali celo neznane in jih označi.

  1. Ponovno preglej

V tem koraku se učenec ponovno »sprehodi« skozi besedilo in ob tem išče razlago pomena novih, neznanih besed, poišče tudi bistvene oz. ključne točke. Če ima težave z luščenjem bistva, pa predlagam, da strategijo PV3P kombinira s Paukovo strategijo, ki jo bom  predstavila v nadaljevanju.  

  1. Poročaj

V tem koraku učenec odgovarja na lastna vprašanja. Pri tem besedilo vrednoti, ga interpretira in zapiše bistvene poudarke in ključne besede ali besedne zveze.

Slednje lahko naredi tudi, kot sem že napovedala, s pomočjo Paukove bralno učnestrategije.

 

Paukova strategija

Ta strategija se osredotoča na prepoznavanje oz. izbor ključnega. Temu sledi ponavljanje in utrjevanje ter zapomnitev izbranega.

Cenjena in izkušena Dušica Kunaver, samostojna kulturna publicistka, profesorica angleščine in ruščine v pokoju, zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva, avtorica in izdajateljica poljudnoznanstvenih in leposlovnih knjig ter pedagoških priročnikov, to slikovito opiše. V svoji knjigi Učim se učitipravi, da je to tako, kot narediti iz velike množine sadja sadni koncentrat (sirup), potem pa tega redčiti z vodo. Kar bi pomenilo, da učeči iz dolgega besedila izlušči bistveno in to zoži na posamezne ključne besede. Te besede nato memorira in pri predstavitvi naučenega s pomočjo ključnih besed tvori povedi oziroma o naučenem pripoveduje. 

 

Pri Paukovi metodi je pomemben pripomoček list papirja, ki ga učenci razdelijo na dve pokončni polovici. To lahko naredijo bodisi s črto bodisi s pregibom po sredini. Besedilo prvič le pozorno preberejo in ga po potrebi razdelijo na krajše dele. Med drugim branjem pomembne informacije zapišejo v levo kolono. Pišejo krajše povzetke, izpisujejo povedi, besede, pomembne misli. Ko končajo zapis v levi koloni, se vrnejo na začetek in v desni stolpec (vzporedno z izpisom) zapišejo zgolj ključne besede ali besedne zveze. Torej izdelajo nekakšen koncentrat vsebine. Sledi utrjevanje. V tej fazi levo stran zakrijejo ali prepognejo pod desno polovico lista ter ponavljajo besede ter besedne zveze na desni in z njihovo  pomočjo opisujejo, pojasnjujejo. Skratka parafrazirajo. Koncentrat vsebine »redčijo«. Če se zatakne, lahko kadarkoli pogledajo svoj zapis na levi strani.

 

Tako so si izdelali izvleček (koncentrat), s pomočjo katerega bodo pozneje lahko snov še večkrat na hitro ponovili in z rednim ponavljanjem »premagali« krivuljo pozabljanja, o kateri smo govorili v prispevku Sprotno učenje je bolj učinkovito od kampanjskega učenja, ki ga najdete na povezavi: https://www.kopija-nova.si/klub-ajda/koristne-in-uporabne-vsebine/ucimo-se/sprotno-ucenje-je-bolj-ucinkovito-od-kampanjskega-ucenja

 

Vabilo

Kot se bržkone opazili, v tokratnem prispevku nisem omenila miselnih vzorcev. To sem storila namenoma, ker menim, da so miselni vzorci ena najbolj znanih učnih strategij. O miselnih vzorcih  in drugih grafičnih prikazih, kot so na primer ribja kost, Vennov diagram in podobne, bomo govorili prihodnjič.

Že zdaj vas toplo vabim, da se z Ajdo* in menoj družite tudi prihodnji teden.