Cilj vaje:
Otroci nadzirajo velikost tudi pri hitrih gibih.
Pripomočki:
Velikost pisanja in robne črte
Naše raziskave so pokazale, da natančno predpisana velikost pisave in upoštevanje natančnih robnih črt lahko povzročita nepotrebne težave otrokom, ki so šele začeli z učenjem pisanja. Celo izurjeni pisci ne morejo pisati tekoče, če morajo pisati točno med dvema črtama. To ne velja le za besede; včasih so težave celo pri osnovnih pisnih gibih, kot so samostojne črte.
Otrokom pogosto govorimo, naj se držijo predpisane velikosti. Risanje s poudarkom na obliki res pomaga pri natančnosti, vendar otroka ne uči, kako zadeti ciljno velikost z aktiviranjem ustreznih mišic. Motorično učenje pa po drugi strani zahteva, da velikost izkusijo. Otroci naj bi začeli z najljubšo velikostjo, nato pa jo po lastni želji prilagajajo.
Izkustvo velikosti
Otrok lahko pridobi kinestetično izkušnjo velikosti tako, da se najprej nauči pisati zelo na veliko, nato na drobno in nazadnje v približno srednji velikosti. Velikost bi morala biti zdaj približno v okviru ciljne vrednosti. Ključni vidik teh vaj je, da otrok vedno uporablja hitre gibe in ne riše natančno. Zato ni pomembno, ali zadane določeno velikost. Pri tej vaji lahko otroka usmerjamo s pretiravanjem (mnogo, mnogo večje/manjše) in pri tem prav nič ne poudarjamo natančnosti. Med vajo se bo otrok postopoma naučil zadeti različne velikosti s pomočjo vnaprejšnjega načrtovanja in na osnovi gibanja.
Pri tej vaji lahko učitelj napove želeno velikost v katerem koli vrstnem redu, npr. velik, zelo velik, majhen, srednji. Izbrana velikost na začetku ne sme biti premajhna. Bolje je vaditi od velikega proti majhnemu. Otroci s težavami pri motoriki morajo več vaditi z večjimi velikostmi, medtem ko lahko otroci z dobro razvitimi koordinacijskimi veščinami vadijo manjše velikosti.
