Strokovne vsebine

V slovenskih osnovnih šolah je prehrana učencev skrbno načrtovana in temelji na sodobnih strokovnih smernicah, ki zagotavljajo uravnotežene, kakovostne in raznolike obroke. Jedilniki so oblikovani tako, da podpirajo optimalen telesni in duševni razvoj otrok, hkrati pa šolski obroki niso namenjeni le potešitvi lakote. Preko njih otroci razvijajo pomembne prehranske navade, se učijo odgovornega odnosa do hrane in razumejo pomen rednih obrokov – med katerimi ima prav zajtrk ključno vlogo za dober začetek dneva. Šole posvečajo veliko pozornost tudi prijetnemu okolju za uživanje hrane. Jedilnice so urejene in čas za obrok je načrtovan tako, da lahko otroci jedo v miru, brez naglice….

Če pomislimo na svoje šolske dni, imamo pred očmi podobno sliko: učitelj razloži snov, mi zapisujemo, se učimo na pamet, nato pa pri preizkusu znanja ali ob ustnem spraševanju »pokažemo, koliko znamo«. Redko nas je kdo vprašal, kako se učimo, kaj nas res zanima ali kako bi sami razložili, kaj znamo. Danes šola ni več le prostor, kjer otroci le poslušajo učitelja, ampak okolje, kjer so spodbujeni, da razmišljajo, sprašujejo, sodelujejo in soustvarjajo pouk. V ozadju tega pristopa je koncept, ki ga v zadnjem obdobju pogosto slišimo: formativno spremljanje (Hattie, 2009, Holcar Brunauer, 2017). Kaj pomeni, da ima učenec svoj glas? Ko govorimo…

Radovednost je ena najdragocenejših človeških lastnosti. Otrok se rodi kot raziskovalec, ki z vsemi čutili preizkuša svet okoli sebe. Vodi ga naravna želja po tem, da bi vedel, razumel in odkrival. Kot poudarja Krnel (2013), otroka pri raziskovanju vodi spontana želja po lastnem odkrivanju, tudi kadar to traja dlje časa ali prinese napake. Prav to je bistvo učenja in temelj ustvarjalnega mišljenja. V zgodnjem otroštvu se radovednost izraža skozi čudenje, opazovanje, poskuse in vprašanja: Raziskave (Bregant, 2013) kažejo, da se ustvarjalnost in radovednost razvijata postopoma. Okrog desetega leta otrok šele začne izražati resnično ustvarjalnost, saj prej prevladuje naključna radovednost. V tem obdobju…

Zapisala: dr. Nina Novak Ko danes starši slišimo besedno zvezo šolske počitnice, pomislimo na čas oddiha, prostih dni in načrtovanja družinskih izletov. A nekoč počitnic v današnjem pomenu sploh ni bilo. Pred uvedbo obveznega šolanja je bilo šolskih dni malo, počitnic pa še manj, saj so bili otroci tudi del delovne sile na kmetijah. Šola se je v celoti prilagajala vremenu, letini in opravilom na polju. Šolske počitnice danes razumemo kot čas oddiha od učenja, namenjen prostočasnim dejavnostim in počitku. To je čas, ki je s šolskim koledarjem vnaprej določen. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje vsako leto objavi šolski koledar, ki določa…

Zapisala: dr. Nina Novak Otroci svet spoznavajo z izkušnjami. Šele ko nekaj otipajo, vidijo, premaknejo ali razložijo, začnejo graditi prave predstave o številih, količinah in oblikah. V prvih treh letih osnovne šole otroci razvijajo občutek za števila skozi praktične izkušnje. Pri učenju števil uporabljajo  različne konkretne materiale, slike in didaktična sredstva, ki otrokom pomagajo, da števila razumejo, ne le, da si jih zapomnijo. Za razvijanje občutka za števila lahko uporabljamo različne materiale z različnimi lastnostmi, saj mora otrok usvojiti povezavo med številom in količino, torej abstraktne odnose, ne pa povezave števila z lastnostmi predmeta oziroma s posameznim predmetom (Kavkler 2019). Kot poudarja…

Zapisala: dr. Nina Novak Branje ni samo spretnost prepoznavanja črk, ampak je kompleksen miselni, čustveni in socialni proces, s katerim otrok odkriva svet, gradi besedišče, razmišlja, povezuje in razume sebe ter druge. Otrok postane učinkovit bralec šele, ko bere tekoče, z razumevanjem, z užitkom in samostojno. Vloga odraslega, tako starša, vzgojitelja ali učitelja, je v procesu učenja ključna. “Otroka, ki sovraži brati, ni, so samo otroci, ki niso našli prave knjige.”(Frank Serafini) Kako pomagati otroku, ki se šele uči brati? Otroci v šolo prihajajo z različnimi stopnjami pripravljenosti na učenje branja: nekateri prepoznavajo črke, drugi se šele učijo poslušati glasove v besedah, tretji pa…

Zapisala: dr. Nina Novak Vsi imamo dobre in manj dobre izkušnje z učitelji. Prav tako imamo vsi predstavo o tem, kaj pomeni poučevati in kako bi to moralo izgledati. Toda tako kot se razvija družba, se razvija tudi poučevanje. Danes je zato potrebno na učitelja pogledati drugače, saj njegova ključna vloga postaja podpora otrokovemu razvoju, sodelovanje s starši in ustvarjanje varnega okolja za učenje. Tako vloga učitelja v šoli danes ni več enaka kot pred desetletji. Zaradi spoznanj o učinkovitem učenju, napredka družbe in vplivov digitalne tehnologije učitelj ni več samo tisti, ki stoji pred tablo in razlaga vsebine. Učitelj je…

Gibanje je naraven del odraščanja. Danes otroci vedno več časa preživijo sede, v vrtcu, šoli in doma, pogosto pred zasloni. Rezultat? Premalo gibanja, kar ogroža njihov telesni in duševni razvoj. Otroci »izgubljajo« osnovna gibalna znanja Kineziolog Horgas (2023) opozarja, da otroci v starosti 3–7 let pogosto ne obvladajo več osnovnih in naravnih oblik gibanja: metanja in lovljenja žoge, hoje po ravni črti, plazenja, plezanja, preskakovanja ovir. To so tiste oblike gibanja, ki so jih otroci v preteklosti spontano osvojili skozi igro na prostem. Raziskave kažejo, da začne telesna aktivnost upadati že po sedmem letu starosti, pri dekletih še hitreje, in le 13 % mladostnic doseže priporočeno…

Zapisala: dr. Nina Novak Pametni telefoni, tablice in računalniki so postali nepogrešljivi del našega vsakdana, tudi otrokovega. Zdi se, da tipkovnice in zasloni izpodrivajo svinčnik in papir. Nekateri se celo sprašujejo, ali pisanje z roko sploh še potrebujemo. Raziskave pa nas opozarjajo na nekaj zelo pomembnega: pisanje z roko je več kot le beleženje besed. Je temeljna spretnost, ki oblikuje naš razvoj, od mišljenja do čustev. Čeprav bo tipkanje vedno imelo svoje mesto, pisanja z roko ne smemo opustiti. Pisanje z roko koristi kognitivnemu razvoju Pisava je organiziran sistem znakov ali simbolov, s katerimi lahko nekaj sporočimo. Ko otrok vzame v roke svinčnik, se…