Strokovne vsebine

Otroci začnejo svoje besedišče graditi zelo zgodaj. Večina izgovori prvo besedo med 12. in 20. mesecem starosti, pri približno 18 mesecih pa uporablja 25 do 50 besed. Prve besede so podobne pri vseh otrocih in se nanašajo na družino, predmete, živali, hrano, telo, rutine in preproste ukaze (Karmiloff in Karmiloff-Smith, 2001, v Marjanovič Umek, 2007). Že v predjezikovnem obdobju se otroci razlikujejo v tem, katere besede jih zanimajo. Nekateri se osredotočajo na predmete in zato uporabljajo veliko samostalnikov, drugi pa so bolj pozorni na socialne odnose, kar se kaže v besedah, ki opisujejo čustva in odnose (Marjanovič Umek in Fekonja, 2004). Zakaj…

Pripovedovanje zgodb je ena najstarejših človeških dejavnosti in hkrati ena najbolj naravnih oblik sporazumevanja. Že majhni otroci prek zgodb odkrivajo, kako svet deluje, kako ljudje razmišljajo in zakaj se stvari zgodijo tako, kot se zgodijo. Zgodbe so njihovo prvo okno v svet, prvi stik z razumevanjem odnosov, čustev in vzrokov ter posledic. Zato ni presenetljivo, da strokovnjaki pripovedovanje uvrščajo med temeljna področja zgodnjega kognitivnega in jezikovnega razvoja (Marjanovič Umek idr., 2020). Zanimivo je, da otroke pripovedovanje pritegne na poseben način. Ko poslušajo zgodbo, ne sprejemajo zgolj informacij, temveč aktivno ustvarjajo notranje slike in lastne razlage. Pripovedovalec jim ponudi okvir, vendar otroška…

V zadnjih desetletjih se je otroštvo spremenilo. Telefon, televizija, digitalne platforme in družbena omrežja niso več zgolj vir zabave, temveč tudi prostor učenja, oblikovanja identitete in socializacije. Otroci so z mediji obdani leta pred tem ko lahko sploh razumejo, kako mediji delujejo. Mediji tako niso le pripomočki ali igračke, ampak pogosto dejavni akterji v otrokovem razvoju. Zato je vloga staršev izjemno pomembna: ne le nadzorovati, ampak otroke spremljati, voditi in učiti razumevanja medijskih vsebin. Še posebej, ker otroci medijski svet pogosto doživljajo kot enakovrednega resničnemu. V tem prispevku se bomo osredotočili na medijsko pismenost, na to katere medije otroci danes sploh uporabljajo,…

V slovenskih osnovnih šolah je prehrana učencev skrbno načrtovana in temelji na sodobnih strokovnih smernicah, ki zagotavljajo uravnotežene, kakovostne in raznolike obroke. Jedilniki so oblikovani tako, da podpirajo optimalen telesni in duševni razvoj otrok, hkrati pa šolski obroki niso namenjeni le potešitvi lakote. Preko njih otroci razvijajo pomembne prehranske navade, se učijo odgovornega odnosa do hrane in razumejo pomen rednih obrokov – med katerimi ima prav zajtrk ključno vlogo za dober začetek dneva. Šole posvečajo veliko pozornost tudi prijetnemu okolju za uživanje hrane. Jedilnice so urejene in čas za obrok je načrtovan tako, da lahko otroci jedo v miru, brez naglice….

Če pomislimo na svoje šolske dni, imamo pred očmi podobno sliko: učitelj razloži snov, mi zapisujemo, se učimo na pamet, nato pa pri preizkusu znanja ali ob ustnem spraševanju »pokažemo, koliko znamo«. Redko nas je kdo vprašal, kako se učimo, kaj nas res zanima ali kako bi sami razložili, kaj znamo. Danes šola ni več le prostor, kjer otroci le poslušajo učitelja, ampak okolje, kjer so spodbujeni, da razmišljajo, sprašujejo, sodelujejo in soustvarjajo pouk. V ozadju tega pristopa je koncept, ki ga v zadnjem obdobju pogosto slišimo: formativno spremljanje (Hattie, 2009, Holcar Brunauer, 2017). Kaj pomeni, da ima učenec svoj glas? Ko govorimo…

Radovednost je ena najdragocenejših človeških lastnosti. Otrok se rodi kot raziskovalec, ki z vsemi čutili preizkuša svet okoli sebe. Vodi ga naravna želja po tem, da bi vedel, razumel in odkrival. Kot poudarja Krnel (2013), otroka pri raziskovanju vodi spontana želja po lastnem odkrivanju, tudi kadar to traja dlje časa ali prinese napake. Prav to je bistvo učenja in temelj ustvarjalnega mišljenja. V zgodnjem otroštvu se radovednost izraža skozi čudenje, opazovanje, poskuse in vprašanja: Raziskave (Bregant, 2013) kažejo, da se ustvarjalnost in radovednost razvijata postopoma. Okrog desetega leta otrok šele začne izražati resnično ustvarjalnost, saj prej prevladuje naključna radovednost. V tem obdobju…

Zapisala: dr. Nina Novak Ko danes starši slišimo besedno zvezo šolske počitnice, pomislimo na čas oddiha, prostih dni in načrtovanja družinskih izletov. A nekoč počitnic v današnjem pomenu sploh ni bilo. Pred uvedbo obveznega šolanja je bilo šolskih dni malo, počitnic pa še manj, saj so bili otroci tudi del delovne sile na kmetijah. Šola se je v celoti prilagajala vremenu, letini in opravilom na polju. Šolske počitnice danes razumemo kot čas oddiha od učenja, namenjen prostočasnim dejavnostim in počitku. To je čas, ki je s šolskim koledarjem vnaprej določen. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje vsako leto objavi šolski koledar, ki določa…

Zapisala: dr. Nina Novak Otroci svet spoznavajo z izkušnjami. Šele ko nekaj otipajo, vidijo, premaknejo ali razložijo, začnejo graditi prave predstave o številih, količinah in oblikah. V prvih treh letih osnovne šole otroci razvijajo občutek za števila skozi praktične izkušnje. Pri učenju števil uporabljajo  različne konkretne materiale, slike in didaktična sredstva, ki otrokom pomagajo, da števila razumejo, ne le, da si jih zapomnijo. Za razvijanje občutka za števila lahko uporabljamo različne materiale z različnimi lastnostmi, saj mora otrok usvojiti povezavo med številom in količino, torej abstraktne odnose, ne pa povezave števila z lastnostmi predmeta oziroma s posameznim predmetom (Kavkler 2019). Kot poudarja…

Zapisala: dr. Nina Novak Branje ni samo spretnost prepoznavanja črk, ampak je kompleksen miselni, čustveni in socialni proces, s katerim otrok odkriva svet, gradi besedišče, razmišlja, povezuje in razume sebe ter druge. Otrok postane učinkovit bralec šele, ko bere tekoče, z razumevanjem, z užitkom in samostojno. Vloga odraslega, tako starša, vzgojitelja ali učitelja, je v procesu učenja ključna. “Otroka, ki sovraži brati, ni, so samo otroci, ki niso našli prave knjige.”(Frank Serafini) Kako pomagati otroku, ki se šele uči brati? Otroci v šolo prihajajo z različnimi stopnjami pripravljenosti na učenje branja: nekateri prepoznavajo črke, drugi se šele učijo poslušati glasove v besedah, tretji pa…