V sodobnem času, ko so otroci vse pogosteje v stiku z digitalnimi napravami, se vloga klasičnega šolskega zvezka morda zdi manj pomembna. Vendar ostaja zvezek eno temeljnih orodij učenja, saj predstavlja prostor, kjer se prepletajo otrokovo razmišljanje, znanje, trud in napredek. Zvezek je pomemben didaktični, organizacijski in razvojni pripomoček, ki spremlja otroka skozi celotno šolanje. Razumevanje njegove vloge je zato ključnega pomena tudi za starše, saj lahko z ustrezno podporo pomembno prispevamo k uspešnemu učnemu razvoju svojega otroka.
Različne vloge zvezka pri učenju
Zvezek ima pomembno didaktično vlogo, saj spodbuja razvoj predopismenjevalnih in opismenjevalnih spretnosti. S pisanjem črk, besed, povedi in različnih simbolov otrok razvija fino motoriko, usvaja pravilno oblikovanje znakov ter postopoma gradi temelje za tekoče branje in pisanje. Redno zapisovanje spodbuja razumevanje, utrjevanje znanja in povezovanje novih informacij s predhodnimi izkušnjami.
Pomembna je tudi organizacijska vloga zvezka. Otrok se skozi uporabo zvezkov uči urejati zapiske, slediti vsebini posameznih predmetov in ohranjati pregled nad svojim delom. Različni zvezki za posamezne predmete omogočajo večjo preglednost in zmanjšujejo zmedo pri učenju doma. Sčasoma otrok razvija tudi sposobnosti samostojnega organiziranja in načrtovanja učenja.
Zvezek ima pomembno vlogu pri učenju samouravnavanja (učenje nadzorovanja in usmerjanja lastnega učenja), saj otroka spodbuja k spremljanju lastnega napredka, načrtovanju dela in prevzemanju odgovornosti za učenje. Postopoma začne razumeti, da je zvezek njegovo osebno orodje, v katerem se odražajo trud, vztrajnost in znanje.
Mlajši učenci se ob zvezku navajajo na različna področja učenja, starejši pa ga uporabljajo tudi kot osebni portfolio, v katerem zbirajo dokaze o svojem napredku, uspehih in izzivih. Zvezek tako postane pomemben vir povratnih informacij za učenca, učitelja in starše.
Čemu torej uporabljati zvezek?
Zvezki v šoli služijo različnim namenom. Uporabljajo se za razvoj opismenjevanja in urjenje zmožnosti pisanja, zapisovanja vsebin, samostojno učenje, opravljanje domačih nalog, spremljanje znanja in zbiranje dokazov o učenju.
Učenčev zvezek ima tudi za učitelja pomembno vlogo, saj z njim lahko spremlja napredek učenca. Iz zapisov v zvezku je razviden proces učenja, ne le končni rezultat. Na podlagi teh informacij lahko učitelj prilagodi pouk potrebam posameznega učenca.
Hkrati ima zvezek tudi povezovalno vlogo. Povezuje učenca, učitelja in starše. Starši lahko preko zvezkov spremljamo otrokovo delo, razumemo njegove učne izzive in uspehe ter se lažje vključujemo v njegovo šolsko pot. Zvezek pogosto spremlja otroka iz razreda v razred in predstavlja pomemben dokument njegovega učnega razvoja.
Vsak učenec ima svoj način učenja, razmišljanja in izražanja. Personaliziran zvezek tako ne pomeni le zvezka, na katerem je otrokovo ime zapisano s čudovito okrašenimi črkami, pač pa odraža otrokovo individualnost, njegove sposobnosti, interese in napredek. Vanj so vključeni različni zapisi, risbe, miselni vzorci, grafični organizatorji in drugi učni pripomočki. Pogosto učenci v zvezku na svoj način opremijo prvo stran.
Zvezek in razvoj pisave
Zvezek je običajno tesno povezan z razvojem zmožnosti pisanja. Pri razvijanju zmožnosti pisanja ima poleg vsebine zapisov pomembno vlogo tudi telesna drža ter način držanja pisala. Neustrezna telesna drža pri pisanju povzroča hitro utrujenost, omejuje gibanje ter negativno vpliva na kakovost zapisa. Prav tako je pomemben ustrezen pritisk pisala na pisalno površino, saj prevelik pritisk otežuje gibanje roke in vodi v drobno ter nečitljivo pisavo.
Ropič in sodelavci (1999) poudarjajo pomen sistematičnega navajanja otrok na pravilno držo. Pri pisanju naj ima učenec glavo pokonci, hrbet naslonjen, roko, ki piše, položeno na mizo, roko, ki ne piše, pa na spodnjem delu lista, da stabilizira zvezek. Pomembna je tudi pravilna postavitev nog, sproščena drža pisala, pincetni prijem ter ustrezna osvetlitev delovne površine.
Hitrost in estetski videz pisave nimata vrednosti, če besedila ni mogoče prebrati, zato je berljivost najpomembnejša lastnost pisanja. Berljivost dosežemo z enakomernimi in stabilnimi potezami ter jasno oblikovanimi črkami. Motivacija ima pri razvoju pisave pomembno vlogo. Žerdin (2003) poudarja, da mora biti otrok dovolj spodbujen, da se bo trudil ohranjati urejeno in pravilno pisavo. Prevelika svoboda pri oblikovanju potez lahko vodi v razdrobljeno pisanje in slabšo kakovost zapisa.
O individualizaciji rokopisa govorimo približno v devetem ali desetem letu starosti, ko pisava začne dobivati osebne značilnosti (Zrimšek, 2003). Pri pisanju pisane pisave se priporoča uporaba nalivnega peresa, saj omogoča manjši pritisk na podlago in boljšo čitljivost. Pomembno je tudi postopno uvajanje različnih vrst pisav in uporabo različnih pisal, kar pozitivno vpliva na razvoj rokopisa.
Otroci naj imajo večkrat možnost brati lastno pisavo in prepoznavati napake. Popravljanje naj poteka postopno, ob podpori učitelja ali vrstnikov, kar spodbuja samostojnost in odgovornost.
Število in vrsta zvezkov
Pri uporabi zvezkov se pri učiteljih pogosto pojavlja vprašanje, ali naj ima otrok en zvezek za več predmetov ali ločene zvezke. Obe možnosti imata svoje prednosti. En zvezek spodbuja preglednost in zmanjšuje količino potrebščin, ločeni zvezki pa omogočajo boljšo organizacijo posameznih predmetov. Odločitev o številu zvezkov učitelj običajno sprejme na osnovi svojih pedagoških pristopov. Včasih učenec v zvezek tudi kaj zalepi, kar podkrepi njegovo lastno pisanje. V zvezku naj ne bi bilo preveč lepljenih dodatkov.
Poleg načina pisanja in organizacije zapiskov ima pomembno vlogo pri učenju tudi kakovost samega zvezka. Kakovosten zvezek z ustrezno debelino in gladkostjo papirja omogoča enakomerno drsenje pisala, zmanjšuje trenje ter preprečuje prelivanje črnila na drugo stran lista. S tem otrok lažje ohranja urejenost zapisa, pisanje pa postane manj naporno in bolj tekoče. Pomembna je tudi jasna in enakomerna razporeditev črt, kvadratkov ali pik, saj otroku pomaga pri pravilni postavitvi črk, ohranjanju razmikov in razvoju prostorske orientacije na listu. Slabo natisnjene ali neenakomerne črte lahko otežujejo orientacijo in negativno vplivajo na kakovost zapisa.
Raziskave (Feder in Majnemer, 2007) kažejo, da kakovost pisalnih pripomočkov vpliva na otrokovo motivacijo za pisanje in vztrajnost pri učenju. Uporaba ustreznega papirja in ergonomskih pisal zmanjšuje utrujenost roke ter spodbuja boljšo grafomotoriko. Starši lahko otroku pomagamo tudi tako, da skupaj izberejo zvezke, ki ustrezajo njegovim potrebam, starosti in didaktičnim smernicam.
Digitalni zvezek
Sodobno izobraževanje vse pogosteje vključuje digitalne oblike zapisovanja. E-zvezek omogoča shranjevanje videoposnetkov, animacij, fotografij in drugih digitalnih vsebin ter uporabo različnih spletnih orodij. Prednosti so večja dostopnost, lažje deljenje gradiva in boljše spremljanje napredka. Kljub temu digitalni zapisi ne morejo v celoti nadomestiti klasičnega pisanja. Ročno zapisovanje pozitivno vpliva na razumevanje, pomnjenje in koncentracijo, zato je priporočljivo uravnoteženo kombiniranje obeh oblik.
Kako torej z zvezkom doma?
Starši lahko otroku pomagamo z rednim pregledovanjem zvezkov, pohvalo za trud, spodbujanjem samostojnosti, pomočjo pri organizaciji učenja in ustvarjanjem spodbudnega učnega okolja doma. Šolski zvezek predstavlja pomembno orodje za razvoj znanja, pisnih spretnosti, odgovornosti in samostojnosti. Ima didaktično, organizacijsko, samoregulacijsko in povezovalno vlogo, ki se odraža v celostnem razvoju otroka.
Literatura:
- Feder, K. P., Majnemer, A. (2007). Handwriting development, competency, and intervention. Developmental Medicine & Child Neurology, 49(4), 312–317.
- Ropič, K., et al. (1999). Opismenjevanje v osnovni šoli. Zavod RS za šolstvo.
- Zrimšek, N. (2003). Začetno opismenjevanje: pismenost v predšolski dobi in prvem razredu devetletne osnovne šole. Pedagoška fakulteta.
- Žagar, F. (1996). Didaktika slovenskega jezika v osnovni šoli. Obzorja.
- Žerdin, T. (1996). Ringa ringa raja. Priročnik za gibalno-grafične vaje. Mladinska knjiga
- Žerdin, T. (2003). Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja. Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, Društvo Bravo.
- Žerdin, T. (2011). Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja. Bravo, društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
