Zapisala: dr. Nina Novak
Ko danes starši slišimo besedno zvezo šolske počitnice, pomislimo na čas oddiha, prostih dni in načrtovanja družinskih izletov. A nekoč počitnic v današnjem pomenu sploh ni bilo. Pred uvedbo obveznega šolanja je bilo šolskih dni malo, počitnic pa še manj, saj so bili otroci tudi del delovne sile na kmetijah. Šola se je v celoti prilagajala vremenu, letini in opravilom na polju. Šolske počitnice danes razumemo kot čas oddiha od učenja, namenjen prostočasnim dejavnostim in počitku. To je čas, ki je s šolskim koledarjem vnaprej določen.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje vsako leto objavi šolski koledar, ki določa potek šolskega leta za učence osnovnih šol. V njem so zapisani datumi začetka in konca pouka, pouka prosti dnevi ter vsi termini šolskih počitnic. Koledar ni le seznam prostih dni, ampak ureja tudi pomembne organizacijske okvirje šolskega življenja:
- kdaj potekajo vpisi otrok,
- kdaj in kako so razporejene počitnice,
- kdaj imajo učitelji izobraževanja in letne dopuste,
- ter kdaj so starši obveščeni o učnem uspehu in nacionalnem preverjanju znanja.
Z objavo šolskega koledarja ministrstvo poskrbi, da lahko šole, učitelji, učenci in starši lažje načrtujejo šolske in družinske obveznosti skozi leto.
Raziskovanje šolskih počitnic v preteklosti je lahko zanimivo
Zgodovinarji (Vidic, 2013; Balkovec Debevec v Teran Košir, 2016) opisujejo, da so bili počitniški termini odvisni od starosti otrok, dela in vremena. Mlajši učenci so imeli manj prostih dni, ker »niso bili še tako zmogljivi«. Na vasi se je pouk začel novembra, v mestih pa oktobra. Poletne počitnice, kot jih poznamo danes, so se ustalile leta 1929. V 19. stoletju so oblasti celo predpisovale, da se šolske počitnice lahko razdelijo glede na kmečka dela. Po prvi svetovni vojni so se datumi počasi poenotili: 1. september kot začetek šolskega leta, poletne in zimske počitnice kot stalnica, jesenski odmor pa se je uveljavil šele pozneje. Po drugi svetovni vojni se je šolski koledar poenotil in počitnice se začenjajo konec junija ter trajajo deset tednov. Enako je še danes.
Izraz krompirjeve počitnice izvira iz nemškega kulturnega prostora, kjer so podobne proste dneve imenovali Kartoffelferien, ker so otroci takrat pomagali pri pobiranju krompirja. Šola se je včasih prilagajala kmečkemu ritmu; na primer: sedemdnevne počitnice za spravilo pridelkov ali trije prosti dnevi za trgatev. Otroci so jeseni pomagali pri trgatvi, spravilu pridelkov in pobiranju krompirju, zato so imeli »prosto«. Takrat so »počitnice« pomenile pomagati družini preživeti zimo. Danes spravilo krompirja ne sovpada več s časom jesenskih počitnic, a izraz se še ohranja.
Kako počitnikujejo drugje?
Evropska mreža Eurydice od leta 1987 spremlja šolske koledarje po Evropi.
Kako koristno preživeti počitnice?
V Šolskem muzeju Slovenije hranijo zapise iz šolskega leta 1899/1900, v katerih je učiteljica dekliške šole v Ljubljani zapisala navodila z naslovom Kako se spoji prijetno s koristnim v počitnicah. V njih je med drugim zapisano:
- otroci naj opazujejo naravo,
- pišejo dnevnike,
- berejo knjige in se učijo igrati na glasbila,
- pomagajo staršem in razvijajo »navdušenje za vse lepo ter dobro«.
Tudi danes starši iščemo ravnovesje med počitkom, učenjem in kakovostnim družinskim časom.
Počitnice niso le »premor od šole«, ampak del učnega ritma. Sproščajo, dajejo čas za družino in igro, a tudi priložnost, da otroci učijo drugače, in sicer skozi izkušnje v naravi, igro, potovanja in pogovore.
Počitnice in učenje
Eurydice poroča o raziskavah, ki se ukvarjajo z »izgubo« znanja med počitnicami. Raziskovalci se sprašujejo, ali imajo počitnice pozitiven vpliv na znanje, ki ga otroci pridobijo med šolskim letom. Ugotovitve kažejo, da se pri mlajših otrocih bralne in pisne spretnosti ob prehodu v šolo rahlo izboljšajo, saj je vsak stik z branjem dragocen. Pri starejših učencih pa med počitnicami pogosto pride do upada znanja, zlasti pri matematiki, pri čemer razlike med otroki naraščajo glede na njihov socialno-ekonomski položaj. Podobnih sodobnih raziskav o vplivu počitnic na znanje otrok v Sloveniji za zdaj ni zaslediti.
Jesenske počitnice ponujajo številne možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa z otroki. Skozi skupen čas lahko spontano in neobvezujoče vključujemo tudi ponavljanje ter utrjevanje šolskih vsebin. Vključujejo naj gibalne in čutne izkušnje ter dejavnosti, ki spodbujajo domišljijo, ustvarjalnost in čuteče doživljanje narave.
Sprehodi in druženje v naravi naj spodbujajo opazovanje, pozornost in sposobnost razlikovanja naravnih značilnosti. Dejavnosti med vožnjo z avtomobilom (štetje, petje, seštevanje registrskih tablic) prispevajo k razvoju matematičnih in jezikovnih spretnosti na igriv način.
Predlagane gibalne igre, kot so skoki v liste in pihanje listja, razvijajo koordinacijo, ravnotežje in raziskovalni duh. Branje priporočene otroške literature pa krepi besedišče, domišljijo in družinsko povezanost.
Viri:
- Bojc, S. (2015, 23. oktober). Zakaj se počitnice imenujejo po poljščini. Delo. https://www.delo.si
- Snoj, M. (2025). Slovenski etimološki slovar (3. izd.). ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Pridobljeno 28. oktobra 2025 s https://www.fran.si
- Eurydice. (2017). The organisation of school time in Europe: Primary and general secondary education – 2017/18 (Eurydice Facts and Figures). Luxembourg: Publications Office of the European Union.
- Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. (n. d.). Šolski koledar za osnovne šole. Pridobljeno 28. oktobra 2025 s https://www.gov.si/teme/solski-koledar-za-osnovne-sole/
