Kako poteka šolski dan prvošolca?
Kompas na prehodu otroka v šolo in učenja v prvem razredu
Kako obremenjen je otrok s šolskimi nalogami in obveznostmi?
Program osnovne šole se deli na obvezni in razširjeni program.
V obvezni program sodi pouk po predmetih in dnevi dejavnosti.
- Prvošolca čaka sedem predmetov: slovenščina, matematika, tuji jezik, likovna umetnost, glasbena umetnost, spoznavanje okolja in šport. To pomeni, da ima prvošolec v urniku 22 ur pouka na teden.
- V celem letu se v prvem razredu izvede še 15 dni dejavnosti (4 kulturni dnevi, 3 naravoslovni dnevi, 3 tehniški dnevi in 5 športnih dni).
V razširjeni program osnovne šole spadajo dejavnosti v obsegu najmanj 4, 5 ure na dan. To so dejavnosti, ki jih šola ponudi, učenci pa se vanje vključujejo prostovoljno. V dejavnosti razširjenega programa morajo biti za prvošolce vključene dejavnosti za podporo in pomoč pri učenju, pevski zbor in dejavnosti pred poukom ter druge dejavnosti s področja gibanja in zdravja za dobro telesno in duševno počutje, kulture in državljanske vzgoja ter učenja učenja.
Vsaka šola sama določa nabor dejavnost razširjenega programa, prav tako pa tudi način izvajanja, zato bodo prvošolci vsake šole imeli svoj urnik.
Kakšen je urnik pouka in kako je organiziran dnevni ritem v prvem razredu?
Katere oblike in metode učenja se uporabljajo v prvem razredu ter kakšne dejavnosti so del razširjenega programa?
|
En čisto običajen dan v življenju prvošolca (… ki pa je vse prej kot dolgočasen!) Vsak šolski dan prvošolca je kot odprava v novo deželo – polna dogodivščin, poznanih poti in nekaj čisto nepričakovanih ovinkov. In čeprav imamo včasih občutek, da “je šola samo do poldneva”, je otrokov dan pogosto zelo poln in razgiban – od prvega koraka v šolsko garderobo pa do popoldanskega odhoda domov. Prihod v šolo – dan se začne počasi Otroci v šolo pridejo različno zgodaj – nekateri s še napol zaprtimi očmi, drugi že razigrani. V jutranjih urah potekajo jutranje dejavnosti razširjenega programa, ki se po šolah razlikujejo. Nekje rišejo, drugje berejo, sestavljajo kocke ali pa se prebujajo ob glasbi, plesu, jogi. Čemu tak pristop? Cilj je omogočiti mehak prehod iz domačega v šolski ritem v varnem in spodbudnem okolju. Rutine so velikega pomena Ko se bliža začetek pouka, se šolske torbe odprejo, potrebščine se pripravijo, pa še kakšna pobuda za pogajanje (“Učiteljica, a lahko jaz danes sedim tukaj?”) se znajde vmes. Vse to poteka skozi ustaljeno jutranjo rutino, ki otrokom daje občutek varnosti. Jutranji krog – srce dneva Pouk se ne začne kar z matematiko ali slovenščino – ampak z jutranjim krogom. To je čas, ko otroci skupaj z učiteljem pregledajo, kaj jih ta dan čaka, izrazijo, kako se počutijo (z nasmeškom, oblačkom ali kakšno drugo dejavnostjo). Jutranji krog učencem pomaga do občutka predvidljivosti, daje jim občutek varnosti in jih hkrati umiri. |
 |
Učenje po meri otroka – ne po uri
Obremenitve otrok in organizacija pouka, ki vključuje pogostejše odmore, so prilagojene učnemu bioritmu otrok ter njihovim psihofizičnim zmožnostim. V prvem razredu pouk tako praviloma ne poteka kot 45-minutne ure v klasičnem zaporedju z vmesnimi odmori. Tempo dela narekujejo otroci sami – njihova zbranost, motivacija in radovednost. Zato lahko ena dejavnost traja 20 minut, druga 10, tretja pa se raztegne čez celo dopoldne. Seveda pa so vodilo teh dejavnosti cilji predmetov, ki jih določajo učni načrti.
V prvem razredu otroci skupaj z učiteljem postopoma oblikujejo razredno skupnost, v kateri se počutijo varno, sprejeto in spodbujeno. Pouk temelji na igri, raziskovanju, gibanju in pogovoru. Učenci se učijo v skupinah, po kotičkih ali samostojno – na način, ki spodbuja njihovo radovednost, ustvarjalnost in samostojnost.
Velik poudarek je na učenju z vsemi čuti. Otroci spoznavajo nova znanja preko konkretnih izkušenj: tipajo, poslušajo, opazujejo, ustvarjajo, se gibajo in tudi okušajo. Tako se znanje lažje utrdi in poveže z izkušnjami otrok. Uporabljajo se različne učne metode, kot so didaktične igre, učenje na prostem, projektno učenje in praktične dejavnosti.
Ker otroci prihajajo z različnim predznanjem in učnimi navadami, učitelj sproti prilagaja pouk njihovim potrebam. Pomemben del učenja so tudi pogovori o tem, kako poteka učenje, kakšni so cilji ter kako vsak učenec napreduje. Učenci lahko že zelo zgodaj zbirajo svoje dosežke v osebni mapi ali portfoliu, s katerim postane njihovo učenje vidno.
Velik del dejavnosti poteka tudi izven učilnice – na šolskem igrišču, v bližnji naravi ali kulturnih ustanovah. Tako otroci pridobivajo znanje preko izkušenjskega učenja.
Zaključek pouka – čas za predah (ali kosilo!)
Po štirih ali petih urah pouka (odvisno od dneva in šole) se prvi del dneva zaključi. A to še ni čas za odhod domov. Učenci pogosto ostanejo v šoli v sklopu razširjenega programa, kjer jih čakajo:
- kosilo;
- izbirne dejavnosti – od športa do risanja, od šaha do ustvarjalnih delavnic;
- čas za domačo nalogo ali učno pomoč;
- prosta igra ali gibanje na prostem, ko se vreme (in učitelj) odločita (največkrat velja pravilo, da ni neprimernega vremena, so le neprimerna oblačila).
Odhod domov – vsak po svoje
Odhod domov je odvisen od dogovora s starši in urnika šole. Šole s svojimi pravili določijo, kdaj v dnevu so tisti trenutki, ko otroci odhajajo domov, saj želijo otrokom omogočiti zaključevanje dejavnosti in obenem preglednost. Učitelj oz. učiteljica ob tem dobro vedo, kdo gre s kom, kdaj in kam – in za vsak slučaj še enkrat vprašajo: »A pride danes babica ali te pride iskat ati?«
In tako gre dan mimo …
…z veliko učenja, malo čudežev, nekaj prepirov glede svinčnikov, nešteto objemov in vsaj enim: »Učiteljica, a veš, kaj se mi je včeraj zgodilo?!«
Kaj pravita učiteljica in ravnateljica v šoli?
Kaj pravi učiteljica?
Kaj pravi ravnateljica?
