Kaj pa prehrana v šoli?

»Kako, kdaj in kaj bo otrok jedel v šoli?«  V slovenskih šolah je prehrana otrok skrbno načrtovana in temelji na sodobnih strokovnih smernicah, ki zagotavljajo uravnotežene, kakovostne in raznolike obroke. Jedilniki so sestavljeni tako, da prispevajo k optimalnemu telesnemu in duševnemu razvoju otrok, ne glede na njihov socialni ali kulturni izvor. Učenci v šolah ne jedo le zato, da potešijo lakoto – s šolsko prehrano se učijo tudi zdravih prehranskih navad, odgovornega odnosa do hrane in pomena rednih obrokov, kot je zajtrk, ki je ključen za dober začetek dneva.

Posebna pozornost je namenjena tudi prijetnemu okolju za uživanje hrane – jedilnice so urejene, otroci imajo na voljo dovolj časa za obrok, hrano uživajo v miru.

Obenem šole spodbujajo trajnostni način razmišljanja – uporabljajo sezonsko hrano, podpirajo lokalne pridelovalce, zmanjšujejo količino zavržene hrane ter učence ozaveščajo o pomenu skrbnega ravnanja z viri. Vse to so pomembne vrednote, ki jih otroci skozi šolsko prehrano počasi ponotranjijo in jih lahko prenesejo tudi v domače okolje.

Z organizirano šolsko prehrano otroci dobijo ne le hranljiv obrok, temveč tudi pomembno življenjsko popotnico – znanje, navade in spoštljiv odnos do hrane, kar jim bo koristilo še dolgo po tem, ko bodo zapustili šolo.

Starši imajo pomembno vlogo pri oblikovanju otrokovega odnosa do hrane. Zato si vzgojno-izobraževalni zavodi prizadevajo za odprto in redno komunikacijo ter aktivno vključevanje staršev v področje prehrane. Starši so o prehrani obveščeni na roditeljskih sestankih, srečanjih sveta staršev ter preko drugih oblik sodelovanja. Šola tako skupaj s starši in učenci soustvarja okolje, ki spodbuja zdrave prehranske navade in trajnosten življenjski slog.

Za zagotavljanje ustrezno prilagojene dietne prehrane otroka je potrebno pridobiti

potrdilo o medicinsko indicirani dieti, ki ga izda specialist pediater ali izbrani zdravnik otroka. Potrdilo starši dostavijo šoli in se v šoli pozanimajo o podrobnostih izvajanja dietne prehrane

Šole otrokom niso dolžne zagotavljati prilagojenih oblik prehrane, ki niso medicinsko indicirane.

V številnih šolah starši sodelujejo še bolj neposredno, na primer v kuharskih delavnicah, pri urejanju šolskih vrtovih, ob obiskih kmetij in podobno. Poleg tega se organizirajo predavanja in delavnice na temo uravnotežene prehrane, pomena sadja in zelenjave, vpliva prehrane na okolje ter problematike zavržene hrane.

Prehrana v osnovnih šolah je prilagojena trem starostnim skupinam: od najmlajših v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju so do najstnikov v 3. obdobju. Poleg obvezne šolske malice si zavodi prizadevajo ponuditi tudi zajtrk, kosilo in popoldansko malico.

Spodbuja se zajtrkovanje doma, zato je šolska malica običajno na voljo šele po drugi šolski uri. Otroci obroke zaužijejo v šoli, saj je to del razvijanja odnosa do hrane in skupnega prehranjevanja.

Pri načrtovanju jedilnikov šole upoštevajo prehranske smernice in skrbno izbirajo živila, pri čemer se izogibajo tistim z veliko aditivi ali drugimi manj primernimi sestavinami. Pri večjih otrocih so želje pogosto drugačne od priporočil zdrave prehrane, zato je ravnovesje med tem, kar jim je všeč, in tem, kar je zanje dobro, še posebej pomembno.

Otrokom je v šoli ves čas na voljo tudi pitna voda.

Praznovanja, rojstnodnevni prigrizki in prinašanje hrane v šolo se odsvetujejo, saj lahko to povzroča neješčnost, socialne razlike in povečuje tveganje za alergije ali druge zdravstvene zaplete.