Nazaj na vse
Gremo v šolo

Kako pospremiti otroka v novo šolsko leto?

Zapisala: dr. Nina Novak

 

Začetek novega šolskega leta je vedno prelomnica. Otroci vstopajo v razrede z mešanico navdušenja, pričakovanj in tudi negotovosti. Starši imajo izjemno moč: s svojo prisotnostjo, odnosom in zgledom lahko otroku pomagajo, da šolo doživlja kot prostor rasti, ne zgolj kot obveznost.

Šola in starši z roko v roki za najboljšo podporo otrokom

Otroci najbolj rastejo takrat, ko imajo ob sebi odrasle, ki sodelujejo. Učitelji vedo, kako pomembno je graditi pristen odnos z učenci. Starši pa vedo, da sta njihova prisotnost in zavzetost v življenju otroka odločilni za njegov celostni razvoj. Zato je odnos med starši in učitelji nekaj, kar neposredno vpliva na otrokovo vsakodnevno izkušnjo.

Zakaj je sodelovanje šole in staršev tako dragoceno?

Ko šola in družina stopita skupaj, otrok čuti varnost in podporo z obeh strani. Raziskave potrjujejo, da je prav sodelovanje staršev eden ključnih dejavnikov otrokovega uspeha v šoli (Jeynes, 2017). To velja za vse otroke – od tistih, ki vstopajo v vrtec, do študentov na univerzi. Res je, da otrokovo znanje in sposobnosti deloma oblikujejo tudi dejavniki okolja in dednosti (Kovas idr., 2013), a prav povezava med starši in šolo je tista, ki lahko naredi odločilno razliko. Ko so odnosi dobri, pridobijo vsi: učitelji dobijo vpogled, ki jim pomaga otroka bolje razumeti in podpirati, starši pa se počutijo vključeni in lahko otroku stojijo ob strani pri njegovih uspehih in izzivih.

 

Kako lahko starši krepijo partnerstvo s šolo?

V sodobni družbi je zaradi hitrega tempa življenja in prisotnosti družbenih omrežij težje najti čas za podporo otroku, vendar ostaja to odločilnega pomena. Starši naj se vključujejo v otrokovo šolsko življenje: naj si ogledajo fotografije, ki jih pošilja šola, vprašajo otroka, kako se je imel v šoli, pomagajo pri domačih nalogah in uživajo v skupnem branju. Tako otroku pokažejo, da cenijo šolo in izobraževanje.

Da bi sodelovanje med šolo in starši dobro delovalo, naj starši upoštevajo nekaj preprostih napotkov:

  • Bodite obveščeni in zainteresirani za otrokovo delo v šoli.

Šole imajo dolžnost, da starše seznanjajo z informacijami in dogajanjem. Pomembno je, da starši hitro ukrepajo, kadar učitelji prosijo za odgovore ali dovoljenja iz pravnih, zdravstvenih ali varnostnih razlogov. S tem podpirajo učitelje in jim omogočijo, da se osredotočijo na poučevanje namesto na administrativne opravke.

  • Težave rešujte neposredno z učiteljem.

Učitelji se trudijo zadostiti potrebam dvajsetim učencev (in štiridesetih staršev). Zato lahko pride do situacij, ko se starši z nečim ne strinjajo. V takih primerih se je najbolje obrniti neposredno na učitelja. Če starši kritizirajo učitelja pred otrokom, to otroka spravlja v težko in zmedeno situacijo.

  • Delite pozitivne povratne informacije.

 Od časa do časa učiteljem sporočite tudi kaj spodbudnega – na primer, da je otrok užival v določeni dejavnosti ali da ste veseli njegovega napredka. Takšne povratne informacije krepijo zaupanje in sodelovanje.

V nadaljevanju se bomo poglobili v to, kako lahko starši modro, spoštljivo in hkrati ljubeče pospremijo otroka na njegovi poti skozi šolsko leto.

  1. Šola kot prostor učenja in življenja

Šola otrokom nudi znanje, strukturo in okolje, kjer razvijajo svoje intelektualne in socialne sposobnosti. A šola je več kot le zbirka podatkov in ocen – je prostor odnosov, soočanja z izzivi in učenja sobivanja z drugimi. Zato je pomembno, da starši šolo spoštujejo in z otrokom o njej govorijo z zaupanjem. Če otrok začuti, da starši šolo cenijo, bo tudi sam vanjo vstopal z večjim spoštovanjem in motivacijo.

  1. Vloga staršev

Starševstvo v šolskem obdobju presega preverjanje domačih nalog ali skrb za šolske potrebščine. Pomeni biti varen pristan, ko se otrok počuti izgubljen. Pomeni verjeti vanj takrat, ko začne dvomiti vase, in ga opomniti, da je dragocen ne zaradi ocen, ampak zaradi tega, kdo je kot oseba. Starši naj otroku pomagajo razviti občutek lastne vrednosti, ki presega šolske dosežke. Z otrokom naj se pogovarjajo o njegovih občutkih, in sicer z vprašanjem »Kako si se danes počutil v razredu?« in ne le: »Kakšno oceno si dobil?«

  1. Zgled je najmočnejša lekcija

Otroci se največ učijo iz zgleda. V starših vidijo ogledalo, iz katerega spoznavajo, kako se soočati z izzivi, kako spoštovati druge in sebe. Zato naj bodo besede staršev nežne, njihovo zaupanje pa močno. Zgled, ki ga otrok vidi doma, kot je spoštljiv odnos, potrpežljivost, vztrajnost, bo ponotranjil veliko bolj kot katerokoli teoretično lekcijo v šoli.

  1. Znanje ima vrednost, a ni edino merilo

Znanje je temelj, vendar ni edino merilo vrednosti posameznika. Ocene niso absolutno merilo, kdo je otrok in koliko velja. Pomembno je, da starši otroku pokažejo, da je njegova vrednost v tem, kdo je kot človek, v njegovi volji, dobroti, radovednosti in iskrenosti. Napake in neuspehi niso poraz, ampak priložnost za rast. To sporočilo otroka razbremeni in mu pomaga razvijati notranjo motivacijo.

  1. Radovednost in iskanje smisla

Starši naj otroke spodbujajo k radovednosti. Naj jih učijo postavljati vprašanja, raziskovati in iskati smisel. Svet pripada tistim, ki si upajo misliti s svojo glavo. Ko otroci vedo, da je njihova radovednost cenjena, bodo bolj odprti za učenje in raziskovanje.

  1. Vsak otrok je svet zase

Vsak otrok je enkraten in neponovljiv. Starši naj jih učijo, da se ne primerjajo z drugimi. Primerjave kradejo samozavest, medtem ko zavedanje lastne edinstvenosti krepi notranjo moč. To so sporočila, ki jih otroci nikoli ne pozabijo.

  1. Učenje vrednot

Šola bo otroke učila različnih znanj in veščin, starši pa naj jih učijo življenjskih vrednot. Naj iz doma v šolo odnesejo gotovost, da so ljubljeni, videni in dovolj prav takšni, kot so. To je največja popotnica, ki jim jo starši lahko dajo.

  1. Odnos do nasilja

Ena najpomembnejših nalog staršev je učiti otroke, da nasilje ni rešitev. Ne takrat, ko ga doživijo, in ne takrat, ko mu prisostvujejo. Naj vedo, da imajo moč reči »ne« in da je iskanje pomoči znak moči, ne šibkosti.

  1. Odnosi z učitelji in sošolci

Otroci bodo skozi šolsko leto srečali različne učitelje. Nekatere bodo imeli radi, z nekaterimi se bodo takoj povezali, spet drugi jim morda ne bodo blizu. Starši naj otroke spomnijo, da ima vsak učitelj svojo zgodbo in razloge, zakaj ravna tako, kot ravna. To otroku pomaga razvijati empatijo in potrpežljivost.

  1. Spremljanje skozi vso leto

Starši naj se ne osredotočajo samo na začetek šolskega leta, temveč naj otroka spremljajo skozi celo leto. Naj opazujejo, kdo njihov otrok resnično je, kaj ga veseli, kje se znajde in kje potrebuje oporo. To je dragocen proces, ki gradi odnos med staršem in otrokom.

  1. Pohvala

Vsak otrok raste skozi pogled tistih, ki jih ima najraje. Zato je naloga staršev, da otroku vedno znova pokažejo, da je ljubljen, ne zaradi ocen ali dosežkov, ampak preprosto zato, ker je on sam. Iskrena pohvala in objem so tisti odsevi ljubezni, zaupanja in sprejemanja, ki otroku dajejo notranjo moč. Tako bo v šolo stopal pogumno in odprto.

  1. Prisotnost

Ko starši spremljajo svojega otroka v novo šolsko leto, naj se spomnijo, da ne gre le za učenje na pamet, govorne nastope in pisna ocenjevanja znanja. Gre za potovanje, v katerem otrok ob njih spoznava, kdo je, in gradi temelje za svoje življenje. Vaša naloga ni popolnost, temveč prisotnost. Pomembno je, da so starši ob njem, ga poslušajo, spodbujajo, se zanimajo za njegovo delo v šoli in predvsem verjamejo vanj.

 

Kot potrjujejo številne raziskave (prim. Jeynes, 2017), imajo otroci, ki jih podpira močno sodelovanje med šolo in starši, veliko boljše možnosti, da dosežejo svoj polni potencial. Čeprav imajo lahko učitelji in starši različne pristope ali mnenja, bo sodelovanje in izmenjava informacij vsekakor pripomogla k temu, da bodo otroci optimalno podprti, na akademskem, socialnem in čustvenem področju.

 

Viri:

  • Jeynes, W. (2017). A meta-analysis: The relationship between parental involvement and student outcomes. Education and Society, 49.
  • Kovas, Y., Voronin, I., Kaydalov, A., Malykh, S. B., Dale, P. S., & Plomin, R. (2013). Literacy and Numeracy Are More Heritable Than Intelligence in Primary School. Psychological Science, 24(10), 2048.

Preberite tudi...