V slovenskih osnovnih šolah je prehrana učencev skrbno načrtovana in temelji na sodobnih strokovnih smernicah, ki zagotavljajo uravnotežene, kakovostne in raznolike obroke. Jedilniki so oblikovani tako, da podpirajo optimalen telesni in duševni razvoj otrok, hkrati pa šolski obroki niso namenjeni le potešitvi lakote. Preko njih otroci razvijajo pomembne prehranske navade, se učijo odgovornega odnosa do hrane in razumejo pomen rednih obrokov – med katerimi ima prav zajtrk ključno vlogo za dober začetek dneva.
Šole posvečajo veliko pozornost tudi prijetnemu okolju za uživanje hrane. Jedilnice so urejene in čas za obrok je načrtovan tako, da lahko otroci jedo v miru, brez naglice. Pomemben del šolske prehrane je tudi spodbujanje trajnostnega razmišljanja: šole uporabljajo sezonska živila, podpirajo lokalne pridelovalce, zmanjšujejo količino zavržene hrane in učence ozaveščajo o skrbnem ravnanju z viri. Tak pristop ne oblikuje le jedilnikov, temveč tudi vrednote, ki jih otroci postopoma ponotranjijo in prenašajo v domače okolje.
Čemu Tradicionalni slovenski zajtrk?
V tem času šole sodelujejo v projektu Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ). Namen projekta je izobraževati, obveščati in ozaveščati otroke, mladostnike in širšo skupnost o pomenu zajtrka v okviru zdravih prehranjevalnih navad, o prednostih lokalno pridelane slovenske hrane ter o vlogi kmetijstva in čebelarstva pri pridelavi kakovostnih živil in ohranjanju okolja.
Tradicionalni slovenski zajtrk poteka v okviru Tedna slovenske hrane in ga vsako leto izvajajo v vrtcih in šolah po vsej Sloveniji. Tradicionalni slovenski zajtrk sestavljajo kruh, maslo, mleko, med ter jabolko oziroma drugo sveže ali suho sadje, vse pa je slovenske pridelave. Z njegovo izvedbo otroke spodbujamo k razumevanju, od kod prihaja hrana, zakaj je dragocena, kako pomembno je podpirati lokalne pridelovalce in zakaj je redno zajtrkovanje dobro za zdravje in počutje.
Kako lahko idejo Tradicionalnega slovenskega zajtrka podpiramo starši?
Starši imamo ključno vlogo pri oblikovanju in utrjevanju zdravih prehranskih navad, zato je sodelovanje s šolo izjemno pomembno. S preprostimi koraki lahko veliko prispevamo k temu, da otroci razvijajo pozitiven in odgovoren odnos do hrane – ne le v šoli, temveč tudi doma.
- Zajtrk: doma pripravljen in redno zaužit.
Zajtrk naj bo del otrokove vsakodnevne rutine. Tudi če šola ponuja malico in kosilo, prav jutranji obrok predstavlja temelj uspešnega dne: otroku daje energijo, izboljšuje koncentracijo in prispeva k boljšemu počutju. Ob tednu Tradicionalnega slovenskega zajtrka še posebej spodbujamo, da otroci že zjutraj zaužijejo preproste, hranljive sestavine, kot so kruh, mleko in sadje.
Zelo dragoceno je, da se z otrokom pogovarjamo o tem, kaj so zajtrkovali v šoli, in nato podobne sestavine vključimo tudi v domači jutranji obrok. Tako ustvarjamo most med šolskim in domačim okoljem ter otroka učimo doslednosti v prehranskih navadah.
- Prilagodimo zajtrk starosti
Pri pripravi jutranjega obroka je dobro upoštevati otrokovo starost. Mlajši otroci navadno najbolje funkcionirajo z lažjim, preprostim zajtrkom, kot je polnozrnat kruh z maslom in medom, kozarec mleka ter jabolko. Starejši učenci, ki imajo daljše šolske obveznosti in več aktivnosti, potrebujejo nekoliko bogatejši obrok; poleg osnovnih živil je dobrodošlo še sveže sadje, jogurt ali druga nežno pripravljena mlečna jed. Tudi šole jedilnike prilagajajo starostnim skupinam, kar dodatno podpira otrokove potrebe skozi dan.
- Vključimo se v dejavnosti Tradicionalnega slovenskega zajtrka
V tednu TSZ so šole še posebej dejavne, saj organizirajo oglede kmetij, pogovore o čebelarstvu, predstavitve lokalnih pridelovalcev in degustacije živil slovenskega izvora. Starši lahko otroke spodbudimo, da v teh dejavnostih aktivno sodelujejo, kadar pa je mogoče, se dogodkom pridružimo tudi sami.
Doma lahko otrokovo doživetje še poglobimo: vprašajmo ga, kaj se je naučil o kmetijstvu ali čebelah, skupaj obiščimo lokalno kmetijo ali čebelarja ter izberimo slovenski med ali jabolka, ki dopolnjujejo sporočilo Tedna slovenske hrane. To je čudovita priložnost za pogovor o lokalni hrani, trajnosti in spoštovanju hrane.
- Komunikacija s šolo in sodelovanje
Pomemben del uspešne podpore prehranskim navadam je redno spremljanje obvestil šole. Pogosto starše povabijo k sodelovanju na delavnicah, predstavitvah ali drugih dejavnostih. Če otrok potrebuje prilagojeno prehrano zaradi alergij ali drugih medicinskih potreb, se pravočasno posvetujmo z zdravnikom in o tem obvestimo šolo. Obenem otroke spodbujamo, naj v jedilnici jedo skupaj z vrstniki, spoštujejo čas za obrok in razvijajo prijeten, sproščen odnos do prehranjevanja, kar je pomemben del širše vzgoje k samostojnosti.
- Doma podpirajmo navade, ki jih utrjuje šola
Da bodo šolske prehranske navade trdno zasidrane, je smiselno tudi doma vzdrževati redno strukturo obrokov: tri glavne obroke ter vsaj eno malico. Šola otrokom ponudi malico ob določenem času, zato je pomembno, da pridejo v šolo spočiti in primerno pripravljeni. Tudi domači zajtrk so lahko usklajeni z načeli Tradicionalnega slovenskega zajtrka: polnovredna žita, mlečni izdelki ter sveže sadje ali zelenjava so odlična izbira. Vzemimo si čas za pogovor o tem, od kod prihaja hrana, zakaj je dragoceno izbrati sezonsko in lokalno ter kako pomembno je zmanjševati količino zavržene hrane. TSZ otrokom približa tudi pomen čebel in lokalnega kmetijstva, kar lahko doma še dodatno podpremo.
Zaključek
Zdrave prehranske navade in spoštovanje do hrane se začnejo pri zajtrku. Teden Tradicionalnega slovenskega zajtrka je priložnost, da se skupaj – šola, otroci in starši – ustavimo in razmislimo o tem, kako pomembno je, kaj, kdaj in kako otrok zaužije doma in v šoli. S preprostim, kakovostnim zajtrkom iz lokalnih živil gradimo trden temelj za uspešen dan, hkrati pa otroke učimo trajnih vrednot: spoštovanja hrane, skrbnega odnosa do okolja ter podpore lokalnim pridelovalcem.
Starši lahko v tem tednu (in tudi drugače) doma pripravite »mini tradicionalni zajtrk« skupaj z otrokom: polnozrnat kruh, maslo, med, mleko ali topel napitek ter sveže jabolko. Med nakupovanjem hrane, med sprehodom, ali med kuhanjem, se z otrokom pogovarjajmo o izvoru živil, o čebelah, o vlogi kmetov in o tem, zakaj so lokalna in sveža živila tako dragocena. Nato pa povprašajte otroka, kako in kaj je zajtrkoval ali malical v šoli: kaj mu je bilo všeč, kaj je novega izvedel. Tako skupaj gradimo zdrave navade.
Viri:
- Jakelj, M., Zupanc Grom, R., Simčič, I., Škofca, M., Kodelič, M., Lesjak, A., Gregorič, M., Poličnik, R., Đukić, B., Raner, A., Mušič, S., Kordiš, T., Pavlič, H., Blaznik, U., Širca-Čampa, A., & Benedik, E. (2024). Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Spletna izd.). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Smernice-za-prehranjevanje-v-vzgojno-izobrazevalnih-zavodih.pdf
- Slovenija gre v šolo 2024 – Skupaj do zdrave in trajnostne prehrane | Nijz
- Tradicionalni slovenski zajtrk: https://www.gov.si/zbirke/storitve/tradicionalni-slovenski-zajtrk
Rešitve ugank:
- Eno _ na dan odžene zdravnika vstran. (jabolko)
- Rumeno in črno, zlahka jo olupiš, vendar je potrebno razmisliti, kam vržeš njeno lupino. (banana)
- Zelena zunaj, znotraj rdeča in črna. (lubenica)
- Če me stisneš za zajtrk, dobiš velik odmerek vitamina C. (pomaranča)
- Ima luskasto, bodečo kožo in liste na vrhu (ananas)
- Jagode so polne soka, tanka kožica jim poka; trta komajda jih nosi, zobljejo jih črni kosi. (grozdje)
- Ima kisel okus in je rumene barve. (limona)
- Ko ga oberejo, je prekrit z mehkim puhom (dlačicami). (breskev ali kivi)
- Uporabna je za okrasitev sladic, pit in sladoledov. (češnja)
- Na zunanji strani ima semena in iz nje se naredi odlična marmelada. (jagoda)
- Sem bela in sestavljena iz skupin cvetnih listov. (cvetača)
- Je debela, okrogla in na njivi leži, saj viseti ne bi mogla. (buča)
- Po prekli se pne, cveti in se vije, a ko dozori, se v srajčko skrije. (fižol)
- Je brez barve, okusa, a pomembna tako, da brez nje življenja ne bi bilo. (voda)
