Primer iz prakse

Čustva ujeta v nepredmetni papirni skulpturi

Primož Krašna, Osnovna šola Draga Kobala Maribor

Projekt Čustva ujeta v nepredmetni papirni skulpturi

Projekt je bil izveden v 7. razredu Osnovne šole Draga Kobala Maribor. Učenci so spoznavali razliko med predmetnim in nepredmetnim kiparstvom ter proces abstrahiranja ob delih Pabla Picassa.

V analizi kiparskih del so ugotovili, da interpretacija nepredmetnih oblik ni enotna, temveč odvisna od posameznega opazovalca. Nato so oblike povezovali z različnimi čustvi in jih utemeljevali, kar je poudarilo pomen osebnega konteksta. V praktičnem delu so iz odpadnega papirja oblikovali lastne skulpture, pri čemer so morali upoštevati stabilnost, tehnično izvedbo in izražanje izbranega čustva. Vrednotenje je potekalo v parih in skupinsko.

Likovna umetnost je od nekdaj tesno povezana s čustvi, kar se kaže tako v umetnikovem raziskovanju likovnega sveta kot v odzivu opazovalca na umetniško delo. Umetnik skozi barve, linije, oblike in kompozicijo izraža notranje občutke, misli in doživljanja, ki jih pogosto ni mogoče izraziti z besedami. Opazovalec pa umetnino doživlja na svoj način – lahko ga spomni na osebne izkušnje ali v njem prebudi povsem nova občutja.

V decembru so učenci pri pouku likovne umetnosti spoznavali elemente predmetnega in nepredmetnega kiparstva[1] ob delih različnih umetnikov. Ob Picassovih delih so raziskovali proces abstrahiranja[2] – od prepoznavne podobe do skoraj neprepoznavnega motiva. Izbrana nepredmetna kiparska dela so analizirali in opazovali preplet oblik. Skupna ugotovitev razreda je bila, da je interpretacij toliko, kolikor je opazovalcev, saj enotnega motiva v nepredmetnem kipu ni mogoče razbrati.

[1] Učni načrt Likovna vzgoja https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_likovna_vzgoja.pdf

[2] Art Venture https://welkaart.weebly.com/formalism-abstract-art.html

Na podlagi teh izkušenj smo izvedli aktivnost, kjer so učenci oblike povezovali z besedami, ki so predstavljale različna čustva, ter svoj izbor utemeljili (Slika 1). Primeri njihovih razlag: »Obliko obroča sem povezala z besedo ljubezen, saj je ljubezen nekaj neskončnega in povezanega« ali »Obliko strele sem povezal z jezo, ker je koničasta kot nož.« Aktivnost je pokazala, kako pomemben je kontekst opazovalca, saj so učenci iste oblike povezovali z različnimi čustvi.

 
V nadaljevanju so učenci izbrano čustvo upodobili v lastnem nepredmetnem kiparskem delu. Uporabili so različne trše bele, črne in barvne papirje, večinoma odpadni material iz prejšnjih projektov. Vsak učenec je prejel kartonski podstavek, na katerem je oblikoval svoje delo. Pri ustvarjanju so bili pozorni na stabilnost, tehnično izvedbo, izvirnost ideje ter na izražanje čustev z uporabo barv ali njihovo odsotnostjo.  

Vrednotenje končnih izdelkov je potekalo v dveh korakih: najprej so učenci v parih predstavili idejo svojega kipa, nato pa smo izvedli skupinsko vrednotenje glede na zastavljene kriterije.

Učna ura je pokazala, da je bila tema nepredmetnega kiparstva za nekatere učence zahtevna, saj so se težko odmaknili od predmetnega sveta in ustvarjali zgolj z oblikami ter barvnimi ploskvami. Nekateri v tem niso videli smisla, zato smo jim omogočili oblikovanje predmetnega kipa z bolj prepoznavno motiviko. Večina učencev je ustvarila tehnično trdna in stabilna kiparska dela. Med najbolj zanimivimi je bilo delo učenke, ki je veselje upodobila po vzoru »Fidget toy« (Slika 6), saj je kip omogočal igro, dotikanje in upogibanje posameznih delov.

Učna ura je pokazala, da nepredmetno kiparstvo spodbuja ustvarjalnost, izražanje čustev in razumevanje likovnih pojmov, hkrati pa razkriva izzive pri prehodu iz predmetnega v abstraktni likovni svet.

Primož Krašna

Učitelj, stripar, vizualni umetnik, fotograf. Trenutno zaposlen kot učitelj likovne umetnosti na Osnovni šoli Draga Kobala v Mariboru, v preteklosti deloval na Zavodu RS za šolstvo kot svetovalec za likovno umetnost.