Otroci začnejo svoje besedišče graditi zelo zgodaj. Večina izgovori prvo besedo med 12. in 20. mesecem starosti, pri približno 18 mesecih pa uporablja 25 do 50 besed. Prve besede so podobne pri vseh otrocih in se nanašajo na družino, predmete, živali, hrano, telo, rutine in preproste ukaze (Karmiloff in Karmiloff-Smith, 2001, v Marjanovič Umek, 2007).
Že v predjezikovnem obdobju se otroci razlikujejo v tem, katere besede jih zanimajo. Nekateri se osredotočajo na predmete in zato uporabljajo veliko samostalnikov, drugi pa so bolj pozorni na socialne odnose, kar se kaže v besedah, ki opisujejo čustva in odnose (Marjanovič Umek in Fekonja, 2004).
Zakaj je besedišče tako pomembno?
Razvoj in širina otrokovega besedišča močno vplivata na to, kako otrok pozneje razume prebrano. Otroci z bogatim besediščem lažje napredujejo pri branju, medtem ko otroci, ki nekaterih besed ne poznajo iz govora, teh pogosto ne razumejo niti v besedilih. Raziskave to potrjujejo:
- obseg besedišča, ki ga otrok razvije v vrtcu, je pomemben napovednik bralnega razumevanja v osnovni šoli;
- govorno besedišče ob koncu prvega razreda napoveduje bralno razumevanje vse do deset let pozneje (Eurydice, 2011, po Cunningham in Stanovich, 1997).
Začetne razlike v besednjaku se s časom pogosto povečujejo. Otroci z manjšim besediščem se sčasoma oddaljijo od vrstnikov, ki so v šolo prišli z bogatejšim besednim zakladom (Eurydice, 2011, po Biemiller in Slonim, 2001). Zato Hattie (2009) poudarja, da ima otrokovo besedišče močan vpliv na šolski uspeh in priporoča sistematično skrb za njegovo širjenje.
Kako lahko starši s preprostimi igrami širijo otrokovo besedišče?
V nadaljevanju je navedenih nekaj splošnih izhodišč in predlogov, ki staršem pomagajo pri spodbujanju otrokovega besedišča. So preprosta, naravna in jih lahko vključimo v vsakdanje življenje; doma, na poti v šolo, na sprehodu ali med igro.
Pri spodbujanju govora in tudi razvoja besedišča je pomembno, da sledimo interesom otroka, če ga zanimajo živali, vozila ali čustva, te teme vključimo v pogovor in igro, saj otroci najlažje sprejemajo besede, ki so povezane z njihovimi zanimanji. Nove besede morajo pogosto slišati, zato jih večkrat ponavljamo, preden jih bodo začeli samostojno uporabljati. Pri tem ne pretiravamo z množico novih izrazov, ampak si v pogovoru vzamemo čas: najprej nekaj pove odrasli, nato počakamo, da otrok odgovori ali pokaže, kar želi, da se lahko na svoj način izrazi. Nove besede mu tudi jasno pojasnimo, na primer pri igri z avtomobili uporabimo besedo potnik in dodamo: »Potnik je nekdo, ki se pelje v avtu, vendar ga sam ne vozi.«
Besedne igre so naravno nadaljevanje vsakdanjih pogovorov z otrokom. Ko z njim beremo, pojemo pesmice ali se pogovarjamo o tem, kaj vidimo na sprehodu, že ustvarjamo odlično izhodišče za igro z besedami. Pri skupnem branju lahko določeno besedo ponavljamo v različnih povedih, jo iščemo na ilustracijah ali jo zamenjamo z drugo, podobno po pomenu. Pri pesmicah in izštevankah otrok preko rime in ritma lažje zapomni nove besede, hkrati pa se urijo pozornost, slušno razločevanje in občutek za jezik. Na sprehodu ali v avtu se lahko igramo preproste besedne igre, kot so »Vidim nekaj, kar se začne na …« ali »Povej nasprotno«; pri tem otrok na zabaven način uri poimenovanje, opisovanje in razumevanje pomenov.
Pomembno je, da besedne igre ostajajo lahkotne, igrive in prilagojene otrokovi starosti. Igre vlog (trgovina, restavracija, zdravnik), igra z lutkami ali figuricami ter slovarčke, ki jih otrok ustvarja sam, so odlične priložnosti, da uporablja nove besede v različnih kontekstih. Odrasli lahko pri tem ponavljamo in rahlo razširjamo otrokove povedi (npr. »Ja, pes laja« razširimo v »Da, pes laja, ker je vesel, da si prišel domov«), dodajamo opisne besede in ga spodbujamo z odprtimi vprašanji (»Kaj misliš, kaj se bo zgodilo potem?«).
Besedne igre, ki jih lahko igrate kjerkoli
| PIKNIK Starš pove: »Moje ime je Maja in na piknik bom vzela marelico.« Otrok nadaljuje z besedo, ki se začne na enako začetno črko kot njegovo ime (npr. »Jaz sem Tine in na piknik bom vzel torto.«). Igra krepi glasovno zaznavanje, tvorjenje povedi in bogati besedišče. |  |
| ŠALJIVO SPOROČILO Starš izbere npr. pet črk: S, T, V, L, M. Naloga otroka je sestaviti poved, v kateri se vsaka beseda začne z eno od črk: »Slon Tine vidi leteče medvede.« Igra spodbuja ustvarjalnost in glasovno zavedanje. |  |
| GOSPODIČNA ABECEDA Naredite preprosto lutko (iz papirja ali nogavice). Vsak teden naj ima ime, ki se začne na novo črko. Na primer: Gospodična Sara. Ta »občuduje« besede na S: sneg, sladoled, skiro… Otrok naj v škatlo prinaša predmete ali slike na izbrano črko. Teden zaključite s kratko, šaljivo zgodbo, sestavljeno iz zbranih besed. |  |
| POVEJ NASPROTNO Starš pove besedo, otrok pa hitro odgovori z njenim nasprotjem: Toplo – hladno, veliko – majhno, črno – belo. Kasneje igro otežite z ritmom: »Da, da, da – ne, ne, ne!« Igra krepi razumevanje besed in hitrost odzivanja. |  |
| SADNA SOLATA Izberite 3 do 5 vrst sadja (npr. jabolko, hruška, banana). Vsak družinski član dobi ime sadja. Starš reče recept: »V sadni solati so hruška, jabolko in banana!« Vsi, ki imajo ta imena, morajo hitro vstati in zamenjati prostor ali stol. Če doma ni dovolj igralcev, lahko igro uporabite kot besedno igro v avtu: otrok ob vsaki omenjeni vrsti sadja zaploska. |  |
| ZGODBE O ČRKAH Starš izbere črko, npr. S, in otrok mora povedati zgodbo, v kateri se ta glas večkrat ponovi. Primer: »Sara se je sladkala s sladoledom. Sredi sladoledarne se je stemnilo in sova je zavriskala.« Mlajši otrok lahko pove samo eno poved, starejši pa ustvari več povedi. Igra krepi glasovno zavedanje in ustvarjalni jezik. |  |
Ko otrokom pomagamo graditi besedišče, jim pravzaprav odpiramo vrata v razumevanje sveta. Ključ ni v učenju definicij, temveč v raziskovanju pomenov, povezav in primerov iz resničnega življenja. Zato otroke spodbujajmo, naj poiščejo več razlag iste besede, jo primerjajo s tistim, kar že poznajo, in jo nato aktivno uporabljajo – v pogovoru, branju, pisanju in igri. Besede potrebujejo rabo, da zaživijo. Če se k njim večkrat vračamo, jih opazujemo v medijih ali vsakdanjih situacijah ter otroke vključujemo v iskanje neznanih besed, počasi raste njihova samozavest, razumevanje in želja po učenju. Naj bo besedišče priložnost za igro in skupna pot do bolj tekočega, razumnega in samozavestnega branja.
Viri:
- Eurydice (2011). Poučevanja branja v Evropi: okoliščine, politike, prakse. Pridobljeno s http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/thematic_reports/130si.pdf
- Grilc, N. (2013). Govorno – jezikovne motnje: priročnik z vajami. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
- Hattie, J. A. C. (2009). Visible learning. Routledge.
- Fekonja Pekljaj, U., Marjanovič Umek, L., in Pečjak, S. (2012). Govor in branje otrok: ocenjevanje in spodbujanje. Znanstvena založba Filozofske fakultete.
- Marjanovič Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: DZS.
- Marjanovič Umek, L., in Zupančič, M. (ur.). (2004). Razvojna psihologija. Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
- Marjanovič Umek, L., Kranjc, S., Fekonja, U., in Grgić, K. (2007). Govor deklic in dečkov. Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
- Novak, N. (2022). Postopno, sistematično in individualizirano opismenjevanje in razvijanje bralne pismenosti (Spletna izd.). Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/Postopno_sistematicno_in_individualizirano_opismenjevanje_in_razvijanje_bralne_pismenosti.pdf
Fotografije ustvarjene z orodjem OpenAI (2025). ChatGPT (generativni AI model).
