Je šola varno okolje za otroka?

»Je šola varno okolje za mojega otroka?« Vprašanje, ki ga pogosto zastavijo starši, ko njihov otrok prvič prestopi prag osnovne šole. In prav je tako. Naj odgovorimo preprosto: Da, šola JE varno okolje za otroka. In to ne samo v smislu ključavnic na vratih in rednih požarnih vaj, temveč tudi v čisto vsakdanjih, a ključnih trenutkih dneva – tistih, ki gradijo občutek varnosti, zaupanja in pripadnosti.

RUTINE – otrokova oporna točka

V šoli vedo, da je občutek varnosti najprej zgrajen na predvidljivosti. Zato skupaj z otroki vzpostavijo jasne, stalne rutine, ki jim pomagajo vedeti, kaj sledi. V šoli se prvošolci sistematično učijo, kako:

• priti in oditi iz šole
• kam obesiti jakno, kam pospraviti copate,
• kako uporabljati toaletne prostore in si umiti roke,
• shraniti potrebščine in jih prenašati med učilnicami, kotički,
• poslušati navodila, zamenjati dejavnost in se postaviti v vrsto.

Za otroke, ki potrebujejo drugačen pristop ali več časa za prilagoditev, se navodila individualizirajo. Otrokom se daje prostor, da se učijo v svojem tempu – a še vedno znotraj jasnih okvirjev.

SOCIALIZACIJA

Šole skrbijo za to, da se vsak otrok počuti vključen, slišan in sprejet:

• Učitelji opazujejo prosto igro in vedenje otrok – kdo je vodja razreda in kdo tiho opazuje in si želi biti povabljen v igro.
• Vsak razred načrtno gradi odnose: ustvarjajo se priložnosti za sodelovanje, skupinske dejavnosti in deljenje interesov.
• V šoli se krepi občutek pripadnosti razredu – tako da vsak učenec postane pomemben član razredne skupnosti.
• Šole sodelujejo s starši, vabijo jih v šolo in skupaj gradijo mostove med domom in šolo.

VARNO OKOLJE POMENI TUDI PREPREČEVANJE NASILJA

Šola in razred sta polna interakcij, zato prihaja tudi do konfliktov. Le teh se učitelji lotevajo strokovno in  odgovorno.

• Otroci se učijo prepoznavati in poimenovati čustev (jeza, razočaranje, neprespanost).
• Spodbuja se izražanje občutkov na sprejemljiv način.
• Ustvarja se prostor za pogovor, kjer se lahko sliši tudi nežna, tiha beseda.
• Uporablja se različna orodja za razreševanje sporov (lutke, zgodbe, pogovorne blazinice, strategije).
• Skupaj z učenci se postavljajo pravila sprejemljivega vedenja, ki jih spremljajo jasni in razumljivi piktogrami.

Ko otrok ve, da bo ob prihodu v razred srečal znane obraze, imel svoje mesto, razumel pravila igre in imel občutek, da tudi njegova zgodba šteje – ve, da je v šoli varen. Takrat lahko zares zaživi, se uči, raziskuje in raste.

PROMETNA VARNOST IN VARNA MOBILNOST

Varnost v prometu in varna mobilnost sta prav tako močno povezani z varnostjo otrok v šoli. Šole izvajajo številne aktivnosti za to, da bi prvošolci čim prej znali skrbeti za lastno varnost v prometu. Rutice so obvezne za vse prvo- in drugošolce. Vsi prvošolci jih prejmejo preko zavarovalnic, za izjeme poskrbijo občinski sveti za preventivo v cestnem prometu. Starši pa poskrbijo, da jih otroci redno nosijo.

V prvih dneh šolanja za varnost otrok na nevarnejših točkah poti v šolo skrbijo prostovoljci, v sodelovanju z občinskimi SPV.  

V uvodne roditeljske sestanke za starše je običajno vključena tematika prometne varnosti otrok.

Občine ob začetku pouka v šolskem letu pregledujejo šolske poti (v skladu s smernicami Agencije za varnost v prometu) ter urejajo prometno signalizacijo. V primeru nevarnih točk se izvaja tudi presoja ogroženosti otrok. Ažuriran načrt šolskih poti je običajno objavljen na šolski spletni strani oz. na spletni platformi za pregled Načrtov šolskih poti. Priporoča se, da se starši z njim seznanijo skupaj z otrokom.

Šole prometno vzgojo in trajnostno mobilnost vključujejo v učne dejavnosti, dneve dejavnosti, razširjeni program, interesne dejavnosti in druge projekte.

V šoli učenci dostopajo do skrbno izbranih in preverjenih spletnih vsebin, ki so prilagojene njihovi starosti in učnim ciljem. Uporaba interneta poteka pod nadzorom učitelja.

Otroci se učijo osnov varne in odgovorne rabe tehnologije: kako uporabljati tablico ali računalnik za učenje, kako prepoznati varne spletne strani ter zakaj je pomembno varovati osebne podatke.

Starši lahko otroku pomagajo tudi doma, in sicer z vprašanji o tem, kaj je v šoli (in doma) delal na tablici ali računalniku, ter z oblikovanjem skupnih pravil za varno in odgovorno uporabo spleta.

Staršem priporočamo, da spremljajo vsebine, predavanja in smernice spletne strani https://safe.si/, ki je osrednja informativna spletna točka za najstnike, otroke, starše in učitelje o varni uporabi interneta.