Likovne dejavnosti v zgodnjem otroštvu so mnogo več kot le ustvarjanje izdelkov – predstavljajo temeljne procese učenja, razvijanja mišljenja, čustvenega izražanja in kognitivnih sposobnosti. Ko govorimo o zgodnjem otroštvu, mislimo predvsem na obdobje med otrokovim rojstvom in četrtim letom življenja. To obdobje prinaša za otroka in starša številne izzive, kot so učenje govora, hoje, samostojnega hranjenja ipd. Zanj je značilna močna potreba po gibanju, igri in raziskovanju sveta.

Raziskave poudarjajo, da likovno ustvarjanje v zgodnjem otroštvu podpira celostni razvoj, vključno s senzoričnim, motoričnim, čustvenim, socialnim in kognitivnim področjem (Jenson, 2018; Aydos, 2025). Zato je likovno ustvarjanje v tem obdobju tesno povezano z raziskovanjem sveta, oblikovanjem pomenov in izražanjem doživetij (Gerlovič in Gregorač, 1968; Vasilaki, 2024). Odrasli, ki so glavni nosilci vzgoje in izobraževanja otrok v domačem okolju, imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju varnega in spodbudnega okolja, ki omogoča raznolike likovne dejavnosti, povezane z igro in eksperimentiranjem z materiali.

Otroci v prvih štirih letih življenja ob raziskovanju prostora, v katerem bivajo, in raznolikih materialov, ki jih obdajajo, intenzivno razvijajo fino in grobo motoriko ter senzorične sposobnosti. V starostnem obdobju od 0 do 2 let likovnih materialov še ne uporabljajo načrtno za risanje ali slikanje, temveč jih raziskujejo podobno kot druge predmete v svoji okolici. Kot navaja Kayli Besser (2025), držanje voščenke, mazanje barv ali gnetenje gline prispevajo k razvoju mišične koordinacije, ki je kasneje nujna za pisanje in druge spretnosti. Z neposrednim spoznavanjem otroci ugotavljajo, da določeni materiali ali orodja puščajo sled na papirju ali da je nekatere materiale mogoče oblikovati s pritiskom dlani.

Senzorične izkušnje (dotik, tekstura, temperatura, barva), ki nastajajo ob neposrednem raziskovanju materialov, prispevajo k organizaciji možganskih poti in oblikovanju reprezentacij o svetu (Tseng idr., 2026). Zato so v predšolskem obdobju ključne razvojno primerne, varne, zdravju neškodljive in raznolike senzorične izkušnje, kot so slikanje s prstnimi barvami, igranje z naravnimi materiali (moka, testo, pesek, voda, blato, lesene palice ipd.) ali spoznavanje materialov, ki šumijo, se drobijo ali lepijo.

Proces ali izdelek?

Pri likovnem ustvarjanju otrok se pogosto pojavi dilema, ali je pomembnejši sam proces ali končni izdelek. Za otroke v obdobju od 0 do 4 let je priporočljiv procesni pristop, pri katerem usmerimo pozornost na izkušnjo in ne na izdelek kot končni cilj. S takšnim pristopom zmanjšamo pritisk na otroka, spodbujamo raziskovanje, krepimo samozavest in omogočamo izražanje doživetij (Fernando-Smith, 2023). To pa ne pomeni, da pristop, usmerjen v izdelek, v tem starostnem obdobju ni pomemben. Z njim razvijamo vztrajnost, natančnost in sposobnost sledenja navodilom.

Kako izbrati podlage, likovne materiale in orodja? 

Eden temeljnih principov pri izbiri likovnega materiala je, da so orodja in materiali prilagojeni fiziološkim posebnostim otroka. Najmlajši otroci rišejo, slikajo in oblikujejo s premikanjem celotnega telesa ali iz ramena, z veliko amplitudo gibov. Z odraščanjem in vstopom v osnovno šolo se nadzor gibanja postopoma preseli v zapestje in kasneje v prste. Zato otroci v starosti od 0 do 4 let potrebujejo večje podlage ali formate, npr. 50 × 70 ali 70 × 100 cm, saj tako lažje nadzirajo sled risala. Kot podlago lahko starši uporabijo nepotiskan ovojni papir, kose kartona ali lepenke iz embalaže.

Pri najmlajših otrocih, zlasti v prvih dveh letih, opazimo, da materiale pogosto nosijo v usta. To je pomembno upoštevati pri izbiri materialov. Priporočljiva je uporaba čim bolj naravnih materialov, ki otroku ne škodujejo ob stiku z usti ali zaužitju. Tako lahko voščenke, katerih osnovna sestavina je parafin, nadomestimo z voščenkami iz naravnega čebeljega voska, testiranimi tudi za morebitno zaužitje.

Pri izbiri likovnih materialov, orodij in tehnik je smiselno izhajati iz otrokove razvojne stopnje ter jih prilagoditi njegovim spretnostim:

• 0–1 leto: prstno slikanje z nestrupenimi barvami, odtiskovanje (dlani, stopala, listi), slikanje z debelejšimi voščenkami iz čebeljega voska, gnetenje testa.
• 1–2 leti: slikanje z voščenkami in barvicami, slikanje s čopiči širokega ročaja, ustvarjanje z glino, lepljenje večjih kosov papirja ali blaga.
• 2–3 leta: risanje z debelejšimi flomastri, oblikovanje preprostih oblik iz gline ali slanega testa, slikanje s temperami, kolaž v obliki trganke.
• 3–4 leta: izdelava preprostega kolaža s škarjami, montaža naravnih materialov, delo s pečatniki (krompir, guma, gobice).

S skupnim raziskovanjem likovnih tehnik starš in otrok ne krepita le otrokovega ustvarjalnega razvoja, temveč tudi poglabljata medsebojni odnos skozi prijetno, igrivo in spodbudno izkušnjo učenja.

Sklep 

Razvoj motorike in senzorike v zgodnjem otroštvu je tesno povezan z aktivnim raziskovanjem materialov in okolja. Starši imajo pri tem ključno vlogo, saj z izbiro varnih, raznolikih in razvojno primernih likovnih dejavnosti ustvarjajo spodbudno učno okolje. S podporo procesnemu pristopu, brez pretiranega poudarka na izdelku, otroku omogočajo svobodno izražanje, krepijo samozavest ter postavljajo trdne temelje za kasnejši učni in ustvarjalni razvoj.

Reference:

• Aydos, E. H. (2025). Art in Early Childhood Period: Experiences and Effects. Journal of Theoretical Educational Science, letnik 18, št. 2, 302–321.
• Besser, K. (2025). The Power of Art in Early Childhood Development. Baby University.
• Fernando-Smith, L. (2023). What Will We Make? Using Process Art to Spark Preschoolers’ Development.
• Gerlovič, A., & Gregorač, I. (1968). Likovni pouk otrok. Mladinska knjiga.
• Jenson, K. (2018). Early childhood: Learning through visual art. He Kupu.
• Tseng, Y. J., Huang, W. L., & Ho, W. S. (2026). Enhancing creativity and sensory development with eco-conscious art materials in early childhood settings. Discover Education.
• Vasilaki, V. (2024). Pre-School Teachers’ Views on the Impact of Visual Arts Education on Early Childhood Education. University of East London.