Uspeh otroka v šoli ni odvisen zgolj od njegovih kognitivnih sposobnosti, učnih navad ali prirojene motivacije. Pomembno vlogo pri razvoju učnih spretnosti, samozavesti in odnosa do znanja ima tudi družinsko okolje. Dom je prvo in najpomembnejše učno okolje, kjer otrok razvija delovne navade, vrednote in odnos do lastnih sposobnosti. Prav zato imajo vsakodnevne družinske rutine in navade velik vpliv na otrokovo dolgoročno uspešnost v šoli in pozneje v življenju.
Starši pogosto iščemo zapletene rešitve za izboljšanje otrokovega uspeha, pri tem pa spregledamo moč preprostih, a doslednih navad. Redni skupni trenutki, jasna struktura dneva in pozitivna komunikacija ustvarjajo občutek varnosti, ki je temelj za učenje. Otrok, ki se doma počuti sprejetega in podprtega, lažje razvija notranjo motivacijo ter vztrajnost pri premagovanju izzivov.
Rutine in navade v domačem okolju
Ena najpomembnejših navad je ustvarjanje rednega časa za učenje in raziskovanje. Ko starši ob vikendih ali popoldnevih namenimo čas skupnemu spoznavanju novih tem, obisku muzejev, gledanju poučnih oddaj ali pogovorom o zanimivostih, otroku pokažemo, da je učenje vrednota, ne le obveznost. Takšna rutina spodbuja radovednost, razvija kritično mišljenje in povezuje znanje z resničnim življenjem. Otrok se tako nauči, da je učenje del vsakdanjega življenja.
Pomembno vlogo ima tudi večerna rutina, namenjena umirjanju in pogovoru. Kratek večerni pogovor, v katerem družinski člani delimo pozitivne misli, uspehe ali izzive dneva, pomaga otroku predelati čustva in izkušnje. Takšni trenutki krepijo čustveno varnost, zmanjšujejo stres in izboljšujejo kakovost spanja. Ker se v času spanja utrjujejo naučene informacije, ima miren zaključek dneva neposreden vpliv tudi na učni uspeh.
Redna dnevna navada pogovora o šolskem dnevu je še en pomemben dejavnik. Če si starši vsak večer vzamemo nekaj minut, da otroka vprašamo, kaj se je naučil, kaj mu je bilo težko in na kaj je ponosen, spodbujamo samorefleksijo in odgovornost. Otrok se nauči razmišljati o lastnem napredku, prepoznati svoje močne strani in poiskati pomoč, kadar jo potrebuje. Hkrati staršem takšna rutina omogoča zgodnje prepoznavanje morebitnih učnih ali čustvenih težav.
Tedensko postavljanje ciljev predstavlja pomembno navado pri razvoju samostojnosti in organizacijskih sposobnosti. Ko družina skupaj določi realne in dosegljive cilje za prihodnji teden, otrok razvija sposobnost načrtovanja in prevzemanja odgovornosti. Pomembno je, da ima otrok možnost sodelovati pri izbiri ciljev, saj s tem krepi občutek nadzora nad lastnim učenjem. Takšna rutina zmanjšuje občutek preobremenjenosti in povečuje motivacijo.
Branje je ena temeljnih veščin za uspeh pri vseh šolskih predmetih, zato je družinski čas za branje izjemno pomembna navada. Ko starši vsak dan namenimo vsaj nekaj minut skupnemu branju, otroku posredujemo močno sporočilo o vrednosti znanja. Redno branje izboljšuje besedišče, razumevanje besedil in sposobnost koncentracije. Poleg tega krepi domišljijo in ustvarja pozitiven odnos do knjig, ki pogosto ostane prisoten tudi v odrasli dobi.
Posebno vrednost ima tudi mesečna rutina praznovanja napredka. Namesto osredotočanja izključno na ocene je pomembno, da starši poudarjamo trud, vztrajnost in osebni razvoj. Skupno obujanje trenutkov, na katere je otrok ponosen, ter zapisovanje dosežkov v družinski zvezek ali dnevnik krepi samozavest in odpornost na neuspehe. Otrok se nauči, da so napake del učenja in da je pomembnejši proces kot popolnost.
Pomembno vlogo imajo tudi sproščeni pogovori ob obrokih. Deljenje šolskih zgodb, vključno z napakami in izzivi, pomaga normalizirati težave in zmanjšuje strah pred neuspehom. Ko starši odkrito govorimo o lastnih izkušnjah, otroku pokažemo, da so izzivi del življenja in da jih je mogoče premagati. Takšna rutina gradi zaupanje in odpira prostor za iskren pogovor.
Pri vzpostavljanju domačih navad je ključna doslednost. Ni potrebno, da so vse rutine popolnoma izvedene vsak dan. Pomembneje je, da so prisotne dovolj pogosto, da postanejo del družinskega življenja. Kratek, a reden stik ima večji učinek kot občasni dolgi pogovori. Otroci se učijo predvsem z opazovanjem, zato je zgled staršev izjemnega pomena.
Starši, ki sami kažejo zanimanje za učenje, berejo, se izobražujejo in se odprto pogovarjajo o svojih izzivih, otrokom posredujejo dragoceno sporočilo: učenje je vseživljenjski proces. Takšno okolje spodbuja radovednost, samostojnost in notranjo motivacijo.
| IGRA: Križci in krožci na prostem Opis in navdih za izvedbo: Na tla, sneg ali pesek narišemo preprosto mrežo za igro križcev in krožcev. Križce lahko otroci naredijo iz palčk, krožce pa iz kamnov, storžev ali listov. Igra razvija logično razmišljanje, načrtovanje in potrpežljivost ter spodbuja učenje skozi igro v naravi. | IGRA: Kepanje Opis in navdih za izvedbo: Namesto metanja snežnih kep v ljudi, postavimo tarče, kot so zid, ograja ali kartonske škatle. Nato mečemo kepe ali papirnate žogice v izbrane cilje in poskušamo zadeti čim večkrat. Igra razvija natančnost, koordinacijo in nadzor nad telesom. Hkrati uči spoštovanja pravil in varne igre. | IGRA: Gospodar gozda Opis in navdih za izvedbo: En otrok sedi na izbranem mestu in je »gospodar gozda«. Ostali se mu skušamo čim tiše približati. Če gospodar zasliši ali opazi gibanje, mora igralec začeti znova. Ta igra krepi zbranost, potrpežljivost in sposobnost samonadzora. Otroci se učijo poslušati, opazovati in se gibati premišljeno. |
Kako vzdrževati rutine in pri njih vztrajati
Vzpostavljanje domačih rutin je šele prvi korak, prava vrednost se pokaže šele z doslednostjo. Prav redno ponavljanje in vztrajnost omogočata, da navade postanejo del vsakdanjega življenja in otroku nudijo občutek varnosti ter stabilnosti. Postopno uvajanje novih navad preprečuje občutek preobremenjenosti in omogoča, da se otrok nanje lažje prilagodi. Manjši koraki so pogosto bolj učinkoviti kot nenadne velike spremembe. Rutine bomo lažje vzdrževali, če bodo za otroka prijetne. Zato lahko vključimo elemente, ki jih ima otrok rad: naj izbere zgodbo, ki jo bomo brali.
Starši imamo pri tem ključno vlogo kot zgled. Ko sami sledimo svojim obveznostim, smo organizirani in spoštujemo dogovorjene urnike, otroku pokažemo, kako načrtovanje in doslednost prispevata k bolj mirnemu in urejenemu življenju. Otroci se največ naučijo prav z opazovanjem vedenja odraslih.
Na koncu je pomembno poudariti, da so vzpostavljene rutine predvsem naložba v celosten razvoj otroka. Z rednimi navadami gradimo njegovo samozavest, čustveno stabilnost, delovne navade in sposobnost soočanja z izzivi. Majhni vsakodnevni koraki, podprti z razumevanjem in toplino, ustvarjajo trdne temelje za uspešno prihodnost.
Viri in literatura:
- Grandovec Stražišar, B. (2016). Spanje in motnje spanja pri otrocih. http://www.zaspan.si/fileadmin/medis/zaspan.si/pdf/161108_Xyrem_knji%C5%BEica_Motnje_spanja_pri_otrocih_-_web.pdf
- Kavčič, T. in Fekonja, U. (2004). Čustveni razvoj v zgodnjem otroštvu. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 334–349). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
- Rutar Ilc, Z., Rogič Ožek, S. in Gramc, J. (2017). Socialno in čustveno opismenjevanje za dobro vključenost. 4. zvezek. V: Vključujoča šola: priročnik za učitelje in strokovne delavce. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
- Smrtnik Vitulić, H. (2007). Razumevanje nadzora čustev v otroštvu in mladostništvu. V: Psihološka obzorja, 16, 1, str. 2537.
