Kaj pomenijo standardi znanja, ki veljajo v osnovni šoli?

Standardi znanja so določeni z učnimi načrti. Te potrdi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, ki določa strokovne smernice za pouk v osnovni šoli. Standardi znanja določajo, kaj naj bi otroci znali in zmogli oziroma kaj se pričakuje ob zaključku posameznega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Standardi znanja so določeni za predmete, ki so del programa osnovne šole.

Standardi znanja so izhodišče za poučevanje in ocenjevanje znanja v osnovni šoli. Razumevanje njihove vloge staršem pomaga bolje razumeti šolska pričakovanja in otrokove dosežke.

Standardi znanja omogočajo večjo preglednost, saj pomagajo razumeti, na podlagi česa se presoja učenčevo znanje in napredek. Za starše to pomeni jasnejši vpogled v pričakovanja šole in v razloge za ocene ter povratne informacije, ki jih otrok prejema.

Učni načrti določajo minimalne standarde znanja in standarde znanja.

Standardi znanja niso namenjeni primerjanju otrok med seboj, temveč temu, da se otrokovo znanje in napredek presojata glede na vnaprej določene kriterije ocenjevanja znanja.

Kaj vključujejo standardi izkazanega znanja?

Standardi znanja:

• določajo pričakovano raven znanja glede na vsebinske standarde,
• opisujejo, kako kakovostno mora učenec znanje pokazati, ne le ali ga pokaže,
• so zasnovani tako, da omogočajo učitelju, da izpelje kriterije ocenjevanja;
• niso namenjeni primerjanju med učenci.

Standardi znanja niso omejeni na seznam učnih vsebin. Poleg vsebinskih standardov, ki določajo, kaj naj bi se učenec naučil, poznamo tudi standarde izkazanega znanja, si se  nanašajo na raven obvladovanja spretnosti in pojasnjujejo, kako dobro mora učenec znanje pokazati, da se šteje za ustrezno (Zupanc, 2005).

Kako standarde znanja uporablja učitelj? Za učitelja standardi znanja niso le ciljev, temveč orodje za načrtovanje pouka. Učitelj jih uporablja: pri načrtovanju učnih dejavnosti, pri izbiri načinov ocenjevanja znanja, kot osnovo za razlago pričakovanj učencem, za zagotavljanje večje pravičnosti in preglednosti ocenjevanja. Standardi izkazanega znanja učitelju pomagajo, da ocena temelji na jasnih kriterijih, ne na primerjavi z razrednim povprečjem (Wiggins, 1993).

Standardi izkazanega znanja so oblikovani tako, da so jasni in merljivi ter uporabni v različnih oblikah in načinih ocenjevanja znanja. Pomembno je, da ne temeljijo na primerjanju učencev med seboj, temveč na presoji, ali je učenec dosegel pričakovano raven znanja. Kot poudarja Wiggins (1993), dejstvo, da je učenec boljši ali slabši od drugih, še ne pove, ali je njegovo znanje kakovostno. Pri ocenjevanju je zato v ospredju vprašanje, kako dobro učenec razume in uporablja znanje, ne zgolj ali doseže minimalne zahteve. Pri ocenjevanju mora učitelj presoditi, ali je ocenjeval znanje, ki se ga je otrok dejansko učil, in ali je to storil na podlagi jasnih, vnaprej določenih kriterijev, saj sta veljavnost in objektivnost ocenjevanja ključni za pravično oceno.

Kako učitelj in učenci uporabljajo standarde znanja pri učenju in poučevanju ? V praksi standardi znanja za učenca pogosto niso zapisani kot “standardi” iz učnega načrta v strokovnem jeziku, temveč kot učencem razumljivi: kriteriji uspešnosti (Uspešen bom, ko bom …), povratne informacije ob učenju.

Pomembna vloga standardov izkazanega znanja je tudi v tem, da prispevajo k večji pravičnosti ocenjevanja (v strokovnem jeziku temu rečemo objektivnost ocenjevanja). Jasno določena pričakovanja zmanjšujejo možnost pristranskega ali neenotnega ocenjevanja ter pomagajo, da učitelji, učenci in starši podobno razumejo kriterije ocenjevanja (Wiggins, 1993; Kendall, Ryan in Richardson, 2005). Hkrati so ti standardi dovolj podrobni, da jih je mogoče uporabljati tako pri učenju in pri ocenjevanju znanja.

Čemu sploh služijo standardi znanja? Dobro zasnovani standardi znanja: prispevajo k večji preglednosti pričakovanj, omogočajo enake možnosti za vse učence, pomagajo pri zagotavljanju kakovosti izobraževanja.

Standardi znanja so pomembno orodje tudi za učitelje, saj jim pomagajo pri načrtovanju pouka, izbiri vsebin ter oblikovanju preverjanja in ocenjevanja znanja. Omogočajo jasnejšo opredelitev pričakovanj in večjo povezanost med poučevanjem, učenjem in ocenjevanjem. Dobro ocenjevanje znanja pomeni, da učitelj preverja znanje, ki res odraža to, kar se je otrok učil, in da je ocena odvisna od znanja po jasnih in zanesljivih kriterijih, ne pa od osebnih lastnosti otroka ali učiteljeve presoje.

Za starše je razumevanje standardov znanja pomembno predvsem zato, ker omogoča boljše razumevanje ocen, povratnih informacij in šolskih pričakovanj. Standardi znanja predstavljajo okvir, znotraj katerega se spremlja učenčev napredek, pri čemer je bistveno, da so pričakovanja jasna, razumljiva in strokovno utemeljena. Tako lahko prispevajo k boljšemu sodelovanju med šolo in starši ter k učinkovitejši podpori učenčevega učenja in razvoja.

Kaj moram kot starš vedeti o standardih znanja in kako mi lahko pomagajo pri komunikaciji z otrokom in šolo? Standardi znanja staršem pomagajo razumeti, da šolska pričakovanja niso omejena zgolj na doseganje najnižjih zahtev. Ne opredeljujejo le, katero znanje mora učenec usvojiti, temveč tudi, na kakšni ravni naj to znanje pokaže. Njihov namen je podpirati učenje in napredek otroka, ne pa zgolj določati ocene. Kadar so standardi povezani z jasnimi kriteriji, razumljivimi povratnimi informacijami in upoštevanjem otrokovih zmožnosti, staršem omogočajo boljše razumevanje šolskih ocen ter lažjo in bolj vsebinsko komunikacijo tako z otrokom kot tudi z učitelji. Namesto vprašanja »Katero oceno si dobil?« se lahko pogovor usmeri k vprašanjem o tem, kaj otrok že obvlada, kje ima še priložnosti za napredek in kako ga je pri učenju smiselno podpreti.

V skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja in napredovanju učencev v osnovni šoli (2025) je učitelj dolžan starše seznaniti s tem, katera znanja in spretnosti se ocenjujejo, po katerih standardih znanja ter na podlagi katerih kriterijev je bilo učenčevo znanje vrednoteno. Staršem mora pojasniti, kako je ocena povezana z doseganjem standardov znanja iz učnega načrta ter kakšen je učenčev napredek glede na zastavljena merila. Namen teh pojasnil ni zgolj utemeljitev ocene, temveč zagotavljanje preglednosti, pravičnosti in možnosti za skupno podporo učenčevemu učenju. Učitelj je prav tako dolžan predstaviti kriterije ocenjevanja na način, ki je razumljiv učencem in staršem, ter omogočiti vpogled v dosežke in razloge zanje.

Kako želim vedeti več o otrokovem dosežku pri ocenjevanju znanja?

Ko starši želimo izvedeti več o dosežku svojega otroka pri ocenjevanju znanja, je smiselno najprej opraviti pogovor z otrokom. Vprašajmo ga, kaj je razumel kot cilj ocenjevanja, kako je nalogo reševal in kako sam ocenjuje svoj uspeh. Tak pogovor otroku pomaga razvijati odgovornost za lastno učenje in razumevanje kriterijev uspešnosti.

V pogovoru z učiteljem pa je priporočljivo vprašati, po katerih kriterijih je bilo znanje ocenjevano in kako dosežek odraža doseganje posameznega standarda znanja. S tem se razprava usmeri k vsebini znanja in ne zgolj k oceni. Pomembno je razumeti, da je priprava kriterijev ocenjevanja strokovno in pedagoško zahteven proces, ki temelji na učnem načrtu, standardih znanja in strokovni presoji učitelja. Takšen pristop omogoča bolj konstruktivno sodelovanje med starši in šolo ter boljšo podporo otrokovemu nadaljnjemu učenju.

Viri in literatura:

• Eisner, E. W. (1995). Standards for American schools: Help or hindrance? Phi Delta Kappan, 76(10), 758–764.
• Falk, B. (2002). Standards-based reforms: Problems and possibilities. Phi Delta Kappan, 83(8), 612–616.
• Marentič Požarnik, B. (2012). Psihologija učenja in pouka: temeljna spoznanja in primeri iz prakse. Ljubljana: DZS.
• Novak, N., Mršnik, S., Kogoj, B. (2016). Opisno ocenjevanje znanja pri tujem jeziku v prvem VIO. V: Razredni pouk (ur. Janja Kruh Ipavec), str. 15- 25. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo
• Murnane, R. J. (2000). Improving education indicators. Educational Evaluation and Policy Analysis, 22(1), 57–61.
• Russell, M. K., & Airasian, P. W. (2012). Classroom assessment. McGraw-Hill.
• Rutar Ilc, Z. (2000). Opisni kriteriji znanja kot pogoj za kvalitetno povratno informacijo. V: Krek, J., Cencič, M. (ur.), Problemi ocenjevanja in devetletna osnovna šola: zbornik prispevkov o ocenjevanju znanja. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 113–12.
• Wiggins, G. (1993). Assessing student performance. Jossey-Bass.
• Wiggins, G. (1998). Educative Assessment. San Francisco: Jossey – Boss.
• Wiliam, D. (2013).Vloga formativnega vrednotenja v učinkovitih učnih okoljih. V: O naravi učenja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
• Zupanc, D. (2005a). Standardi znanja v šoli.
• Žakelj, A. (2002). Opredelitev kriterijev ocenjevanja: matematika, delovno gradivo, Zavod RS za šolstvo.