Glasba je pri tem eden najmočnejših in hkrati najbolj naravnih dejavnikov razvoja. Ne zahteva posebnih pripomočkov ali strokovnega znanja, temveč predvsem našo prisotnost, čas in pripravljenost, da z otrokom delimo glasbene izkušnje. Habe (2018) poudari, da je »glasba ena redkih dejavnosti, ki hkrati aktivira skoraj vsa možganska področja, zato deluje kot celosten trening za otroške možgane.«
Glasba otroka spremlja že od najzgodnejšega obdobja. Skozi zvok, ritem in melodijo otrok raziskuje svet, izraža čustva, razvija zaznavanje in gradi odnose. Otroci čutijo glasbo še preden se rodijo. »Otrok je v prenatalnem in predšolskem obdobju izjemno dojemljiv za vplive glasbe /…/ Uho je otrokovo prvo okno v svet in preko sluha se začne njegovo učenje.« (Habe, 2018)
Literatura s področja glasbe in družboslovja poudarja, da glasba ni zgolj oblika zabave, temveč pomemben dejavnik vsakdanjega življenja in razvoja posameznika. Lenko (2009) v svojem delu Pomen glasbe v očeh mladih poudarja: »Glasba ima pomembno vlogo v vsakdanjem življenju ljudi, pri nekaterih pa je celo bistvenega pomena za tvorjenje njihove družbene identitete.« To pomeni, da glasba že zelo zgodaj sodeluje pri oblikovanju odnosa do sebe in sveta. Glasba otroka spremlja v vsakdanjih situacijah in postaja del njegovega notranjega sveta.
Borota in Kovačič Divjak (2015) opredelita glasbeno pismenost kot skupek sposobnosti, spretnosti in znanj, ki nam omogočajo, da glasbo poslušamo, doživljamo, vrednotimo, izvajamo in ustvarjamo. Glasbeno pismeni so torej tudi ljudski pevci, godci ter drugi ljubitelji in priložnostni poslušalci/uporabniki glasbe. V šolskem obdobju tako poteka glasbeno opismenjevanje, ki poteka skozi štiri faze, in si sledijo v zaporedju: poslušanje, izvajanje, branje in pisanje. Če želimo brati in pisati glasbo, si moramo, ne glede na to, kdaj z opismenjevanjem začnemo, najprej razviti glasbene predopismenjevalne zmožnosti in spretnosti, k tem pa lahko veliko pripomoremo tudi starši.
Glasba in razvoj mišljenja
Raziskave potrjujejo, da glasba pomembno vpliva tudi na razvoj mišljenja, zaznavanja in ustvarjalnosti. Lenko (2009) poudarja, da glasbena inteligenca pri človeku ni pomembna le za glasbeni razvoj, ampak tudi za sposobnost mišljenja in sodobno multimedijsko komunikacijo. Ko otrok posluša glasbo, prepoznava vzorce, ritem in zaporedja, s čimer razvija pozornost, spomin in sposobnost povezovanja. Glasbene dejavnosti, kot so petje, gibanje ob glasbi in ustvarjanje zvokov, neposredno podpirajo tudi razvoj jezika in logičnega mišljenja.
Glasba in čustva
Glasba deluje neposredno na čustva, brez potrebe po razlagi ali razumevanju besed. Raziskave s področja psihologije glasbe poudarjajo, da različna glasba v ljudeh vzbuja različna čustva in da je glasba neposredna pot do čustev (Lenko, 2009). Za razliko od govora ali besedila glasba otroka nagovarja neposredno preko zvoka, pri čemer je ta pot bistveno krajša, saj zvok doživljamo z notranjimi čuti in si ga ni treba razlagati. To je še posebej pomembno pri majhnih otrocih, ki svojih čustev še ne znajo ubesediti, saj jim glasba omogoča, da čustva prepoznajo, doživijo in izrazijo na varen in naraven način. S pomočjo zvoka glasba na nek način prebudi tudi potlačena čustva in jih pomaga izraziti. Raziskave hkrati opozarjajo, da na človekovo razpoloženje vplivajo že osnovni glasbeni elementi, kot so razmerja med toni, na primer molovski načini pogosto ustvarjajo melanholično vzdušje, dur pa veselo. To pomeni, da lahko starši z zavestno in premišljeno izbiro glasbe pomembno vplivamo na otrokovo čustveno stanje, ga umirimo, spodbudimo ali mu pomagamo pri predelavi doživetij in občutkov. (Lenko, 2009)
Habe (2012) v intervjuju izpostavi Mozartovo Sonato za dva klavirja v D-duru. K. 448, ki vpliva na pozornost pri otroku. Pove, da če otrok to glasbo posluša, lažje »natrenira« možgane, da bodo lažje reševali naloge prostorsko-časovnega sklepanja.
Povezava do sonate: https://www.youtube.com/watch?v=tT9gT5bqi6Y
Kako starši doma spodbujamo glasbeni razvoj otroka
Glasbeni razvoj se začne doma, v vsakdanjih situacijah. Glasba naj bo del rutine:
- ob jutranjem prebujanju,
- med igro,
- pri pospravljanju,
- pred spanjem.
Pojemo skupaj z otrokom, tudi če nimamo posluha. Otroku je naš glas najpomembnejši vir varnosti in bližine. S petjem spodbujamo razvoj govora, posluha in čustvene povezanosti. Otroku omogočimo gibanje ob glasbi, saj sta glasba in gibanje neločljivo povezana. Ples, prosto gibanje, ustavljanje ob koncu glasbe in posnemanje ritmov krepijo koordinacijo, ritem in telesno zavedanje. Dovolimo otroku, da ustvarja zvoke in uporablja improvizirana glasbila. S tem razvija ustvarjalnost, samostojnost in radovednost.
Kako izbiramo kakovostno glasbo za otroka
Ker ima glasba neposreden vpliv na otrokova čustva in razpoloženje, je izbira glasbe pomembna starševska odgovornost. Pri izbiri kakovostne glasbe smo pozorni na:
- jasno in preprosto glasbeno strukturo (prepoznaven ritem, melodija, ponavljanje),
- čustveno ustreznost (glasba, ki otroku daje občutek varnosti),
- raznolikost glasbenih zvrsti (otroške pesmi, ljudska glasba, klasična glasba, instrumentalna glasba),
- primerno vsebino besedil (brez nasilja, s pozitivnimi sporočili),
- glasnost in intenzivnost (izogibamo se pretirani glasnosti).
Kakovost glasbe ni le v skladbi sami, temveč tudi v načinu poslušanja. Skupno poslušanje, pogovor o glasbi in otrokova možnost izbire krepijo njegov odnos do glasbe in razvijajo čustveno pismenost.
Glasbeno bogato okolje
Glasbeno bogato okolje ni okolje, kjer glasba nenehno igra v ozadju, temveč okolje, kjer:
- ima glasba namen,
- je del skupnih doživetij,
- podpira otrokovo izražanje in razvoj.
Naš odnos do glasbe pomembno vpliva na to, kako jo bo otrok doživljal tudi kasneje v življenju. Danes na spontani prenos glasbene in plesne dediščine ne moremo več računati (vsaj v večini primerov ne). Način življenja se je spremenil, glasba in ples pa nista več samoumeven del vsakdanjih dejavnosti otrok. Zato je v sodobnem času potrebna zavestna skrb za spodbujanje glasbenega razvoja otrok. Petje, gibanje ob glasbi, rajalne igre in stik z ljudskim izročilom moramo otrokom danes ponuditi načrtno in premišljeno – doma, v vrtcu in v šoli. Le tako lahko ohranimo bogato glasbeno dediščino ter otrokom omogočimo, da glasbo, petje in ples doživijo kot naraven, radosten in pomemben del svojega vsakdana.
| V preteklosti je bila glasba – skupaj s petjem in plesom – neločljiv del vsakdanjega življenja otrok in odraslih. Prenos glasbenih znanj, spretnosti in doživljanja je potekal povsem naravno in spontano, saj se je pelo in plesalo ob vsakdanjih opravilih, praznikih, družabnih srečanjih in igri. Glasba ni bila ločena dejavnost, temveč del skupnosti, dela in prostega časa. Otroške ljudske pesmi so se prepevale med opravljanjem različnih nalog, otroci pa so pesmi spontano prevzemali od starejših, brez načrtnega učenja ali vodenja. Samostojno petje otrok je bilo pogosto povezano z rajalnimi igrami in gibanjem. Pesmi so bile nezahtevne, kratke, enoglasne in melodično preproste, kar je omogočalo, da so jih otroci hitro usvojili. Značilna posebnost otroških ljudskih pesmi je tudi, da je lahko ena melodija nosila več različnih besedil ali pa se je isto besedilo pelo na različne melodije. Z naraščajočo starostjo otrok se je vse pogosteje pojavljalo tudi večglasno petje. Petje je praviloma potekalo brez instrumentalne spremljave in brez začetnega dajanja intonacije, kar kaže na močno razvit notranji posluh in skupinsko glasbeno izkušnjo. Podobno spontano in naravno je potekal tudi prenos plesnega izročila. Ljudski plesi so se razvijali kot množična oblika gibanja in druženja v določenem zgodovinskem obdobju ter so se skozi čas spreminjali in prilagajali. Izvor otroških ljudskih plesov sega v obredne plese in plese odraslih. Meščanski otroci so se plesnih korakov učili na plesnih vajah, medtem ko so kmečki otroci in otroci obrtnikov odrasle opazovali pri plesu na svatbah, veselicah in praznovanjih ter njihove gibe posnemali v igri. Plese so poenostavljali, jih prilagajali sebi in jih vključevali v igro, zaradi česar številni otroški plesi sodijo med rajalne igre, kot so Ringa, ringa raja, Kovtri, Kačo zvijat in drugi. Značilni so tudi plesi, pri katerih se krogi ali vrste manjšajo in večajo, ter plesi, povezani s koledovanjem. Povzeto po Novak idr. (2021), Sija bija, kam pa gre? |
Glasba ni dodatek k otrokovemu razvoju, temveč njegov sestavni del. Raziskave potrjujejo, da glasba vpliva na otrokovo čustvovanje, mišljenje, doživljanje sveta in oblikovanje identitete. Kot starši imamo izjemno priložnost, da z zavestno prisotnostjo glasbe v vsakdanjem življenju otroku ponudimo podporo za zdrav, uravnotežen in srečen razvoj.
Navedimo še nekaj preprostih glasbenih dejavnosti, s katerimi lahko spodbudimo občutek za glasbo, obenem pa se ob teh dejavnostih povezujemo z otrokom.
| Zaplešimo skupaj z otrokom v predprazničnem in prazničnem času Skupaj z otrokom zaplešimo preproste korake v krogu ali drug proti drugemu. Spodbujajte ploskanje, topotanje in gibanje ob ritmu glasbe. Otrok naj se giblje svobodno in z veseljem posnema odraslega. Mogoče izberemo Igraj kolo jabuko (priredba Katalena): https://www.youtube.com/watch?v=saSFTcGuBJ8 Pretvorimo se v snežinke. Gibajmo se lahkotno, počasi in krožno. Uporabimo domače predmete (kuhalnice, ropotulje, škatlice z rižem), s katerimi otrok sledi ritmu glasbe. Spodbujajmo poslušanje glasbe in izražanje razpoloženja z gibanjem. Spodbudi nas lahko skladba Leopolda Mozart: Vožnja s sanmi – Sprehod: https://www.youtube.com/watch?v=EWHzu1FJaOk |
Predvsem pa veliko skupaj plešimo in pojmo.
Viri:
- Borota, B., & Kovačič Divjak, A. (2015). Dejavnosti glasbenega opismenjevanja. Univerzitetna založba Annales. http://www.zrs.upr.si/monografije/single/dejavnosti-glasbenega-opismenjevanja-1954
- Habe, K. (2018). Psihologija glasbe – most med umetnostjo in znanostjo. http://www.sigic.si/psihologija-glasbe-most-med-umetnostjo-in.html
- Katarina Habe o vplivu glasbe na otroka (2012). https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-dnevnik/136369993
- Lenko, M. (2009). Pomen glasbe v očeh mladih (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede). Pridobljeno lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_lenko-mira.pdf
- Novak, N., Kmetec, M., & Lubej, N. (2021). Sija, bija, kam pa gre?: priročnik za otroško ljudsko izročilo v šoli (1. natis, str. 104). Zveza kulturnih društev.
- Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Rajović, R. (2015). Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Zagorc, M. (1992). Ples – ustvarjanje z gibom. Ljubljana: Fakulteta za šport.
- Zagorc, M. idr. (2013). Ples v vrtcu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
- Spletni posnetek: Mozart, W. A., Sonata za dva klavirja v D duru. K. 448, https://www.youtube.com/watch?v=tT9gT5bqi6Y
