Gibanje je naraven del odraščanja. Danes otroci vedno več časa preživijo sede, v vrtcu, šoli in doma, pogosto pred zasloni. Rezultat? Premalo gibanja, kar ogroža njihov telesni in duševni razvoj.
Otroci »izgubljajo« osnovna gibalna znanja
Kineziolog Horgas (2023) opozarja, da otroci v starosti 3–7 let pogosto ne obvladajo več osnovnih in naravnih oblik gibanja:
- metanja in lovljenja žoge,
- hoje po ravni črti,
- plazenja, plezanja, preskakovanja ovir.
To so tiste oblike gibanja, ki so jih otroci v preteklosti spontano osvojili skozi igro na prostem. Raziskave kažejo, da začne telesna aktivnost upadati že po sedmem letu starosti, pri dekletih še hitreje, in le 13 % mladostnic doseže priporočeno raven gibanja (Šalaj in Horgas, 2023). Podobne trende kažejo tudi podatki projekta SLOfit, ki poudarjajo, da so slovenski otroci v zadnjih 30 letih izgubili del vzdržljivosti, hkrati pa se je povečal delež otrok s prekomerno težo (Jurak idr., 2020; Radulović idr., 2022).
Gibanje ni le šport
Gibanje ni pomembno samo za fizično telo. Je temeljni gradnik razvoja:
- telesa: krepi mišice, kosti, srce in pljuča ter zmanjšuje tveganje za debelost in nepravilnosti drže, kot so skolioza, kifoza, slaba drža in ploska stopala;
- možganov: izboljšuje koncentracijo, spomin in ustvarjalnost;
- čustvovanja: krepi samozavest, pomaga obvladovati stres in zmanjšuje agresijo;
- socialnih veščin: uči sodelovanja, discipline in sprejemanja poraza.
| »Neuspeh je del vsakega razvoja in dragocena lekcija, ki jo otroci najlažje osvojijo skozi igro in gibanje.« (Šalaj, 2023) |
Debelost je eden največjih izzivov
Otroška debelost je eden največjih javnozdravstvenih izzivov današnjega časa. V zadnjih 40 letih se je število otrok s prekomerno telesno težo povečalo skoraj štirikrat (WHO, 2019). Debelost ne povzroča le telesnih težav, temveč tudi psihološke težave: nizko samopodobo, socialno izolacijo in depresijo (Lobstein idr., 2015).
V Sloveniji podatki SLOfit kažejo, da se razlike med otroki z normalno in prekomerno težo povečujejo, zlasti pri telesni vzdržljivosti (Martinko idr., 2024).
Koliko gibanja, sedenja in spanja otrok potrebuje?
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, 2019) priporoča:
- 0–11 mesecev: večkrat dnevno aktivni na tleh; če se še ne plazijo, naj bodo vsaj 30 minut na trebuhu; brez zaslonov; spanje 14–17 ur (0–3 mesecev) oz. 12–16 ur (4–11 mesecev).
- 1–2 leti: vsaj 180 minut gibanja dnevno; brez zaslonov, spanje 11–14 ur.
- 3–4 leta: vsaj 180 minut gibanja, od tega 60 minut zmerne do visoke intenzivnosti; največ 1 ura zaslonov; spanje 10–13 ur.
- 5–17 let: vsaj 60 minut gibanja zmerne do visoke intenzivnosti na dan; čim manj sedenja; vsaj 8–10 ur spanja.
| Ključ je ravnotežje: dovolj gibanja, omejeno sedenje in kakovosten spanec. |
Starši kot zgled
Otrok v zgodnjem in predšolskem obdobju posnema tisto, kar vidi, in počne tisto, kar vidi pri drugih. Starši smo najbližji vzor otroku pri usvajanju različnih vedenjskih vzorcev, zato moramo ustvarjati pozitivno podobo ter biti zgled in primer svojemu otroku. Pogosto se reče, da so otroci ogledalo svojih staršev, kar pomeni, da starši predstavljamo model otroku. Tako kot otroci prevzemajo vedenjske vzorce staršev, se to dogaja tudi pri življenjskih navadah in stališčih (Mišigoj-Duraković, 2018).
| Starši s svojim pristopom in prepričanji omogočamo ali pa onemogočamo rast in razvoj otrokove samostojnosti. Za odrasle velja priporočilo o vsaj 150 minutah zmerne aktivnosti na teden, za otroke pa 60 minut na dan. Preprosto pravilo: če se giblješ ti, se bo gibal tudi tvoj otrok. |
Po podatkih raziskav (Sember idr., 2016) imamo starši na količino in kakovost gibalnih dejavnosti otrok močan vpliv. Poglejmo nekaj zanimivih podatkov:
- Vloga staršev. Več kot 75 % staršev spodbuja otroke (11–19 let), naj bodo telesno dejavni. Skoraj 90 % staršev tudi omogoča pogoje za gibanje (npr. nakup športne opreme, vožnja na treninge).
- Zgled staršev. Otroci so očete zaznali kot »zelo aktivne« v približno 30 % primerov in »zmerno aktivne« v 35 %. Za matere so bile te številke 21 % (»zelo aktivne«) in približno 40 % (»zmerno aktivne«). To kaže, da zgled staršev pomembno vpliva na otroke.
- Aktivna igra doma. Le 16 % fantov in 19 % deklet (6–11 let) se med tednom igra aktivno več kot dve uri na dan. Med vikendom pa ta delež zraste na več kot polovico (57 % fantov, 59 % deklet). To pomeni, da je prosti čas doma velika priložnost za spodbujanje gibanja.
- Čas pred zasloni. 90 % otrok med šolskimi dnevi upošteva priporočilo o manj kot dveh urah pred zasloni na dan. A ob vikendih ta delež pade in le 37 % fantov in 45 % deklet ostane znotraj priporočil. Starši imajo zato ključno vlogo pri omejevanju časa pred zasloni, zlasti ob koncu tedna.
Strokovnjaki opozarjajo, da se pri otrocih, ki se premalo gibljejo, vse pogosteje pojavljajo slaba drža, krivljenje hrbtenice nazaj, krivljenje hrbtenice naprej, ploska stopala in prekomerna telesna masa.
Kaj lahko storimo starši?
Starši imamo pomembno vlogo pri oblikovanju navad naših otrok. Zato je dobro, da vadimo skupaj z njimi, naj bo to jutranja telovadba, sprehod, kolesarjenje ali igra z žogo. S tem krepimo njihove gibalne sposobnosti in hkrati utrjujemo družinsko vez. Pomembno je, da uvajamo dnevno rutino gibanja, tudi če gre le za kratke dejavnosti, kot so jutranje razgibavanje ali aktivni odmori med učenjem, saj s tem pomagamo razvijati zdrave navade in izboljšujemo otrokovo koncentracijo.
Starši lahko doma ustvarimo gibalno spodbudno okolje, pri čemer je prostor prilagojen gibanju (plezanju, metu žoge, plazenju). Tudi stanovanje lahko postane priložnost za gibalne izzive. Ob koncih tedna ali proste dneve izkoristimo za daljše pohode, izlete, zimske ali poletne dejavnosti na prostem, saj s tem otrokom omogočimo gibanje na svežem zraku in prijetno druženje.
Pri vsem je pomembno, da povezujemo igro in gibanje. Na primer: lovljenje, igre z žogo, vožnja s kolesom ali rolerji so dejavnosti, ki spodbujajo veselje do gibanja. Prav tako otrokom omogočimo, da preizkusijo različne športne programe, od rekreativnih do organiziranih (plavanje, nogomet, ples, gimnastika), saj raznolikost razvija telesne in socialne spretnosti.
Čeprav se pogosto srečujemo s pomanjkanjem časa, je dobro, da se zavedamo, da lahko že 20–30 minut skupnega gibanja dnevno naredi veliko razliko za zdravje in dobro počutje naših otrok.
Redna in raznolika telesna aktivnost je ključna za zdrav razvoj in počutje otroka (in staršev)
Otroci potrebujejo prostor, čas, starše ter vrstnike, ki jih spodbujajo k igri in gibanju. Če jim omogočimo, da gibanje postane naraven del vsakdana, jim podarimo darilo za vse življenje: zdravje, samozavest, veselje in odpornost.
Viri:
- Jurak, G., Kovač, M., Starc, G., Leskošek, B., Sorić, M., Kramaršič, J., Sember, V. (2020). Physical activity guidelines for children and adolescents: A Slovenian perspective. Frontiers in Public Health, 8.
- Jurak, G., Starc, G., Kovač, M., Sorić, M., Leskošek, B. (2021). The impact of COVID-19 lockdown on physical activity of Slovenian children: SLOfit report. Frontiers in Public Health, 9.
- Lobstein, T., Jackson-Leach, R., Moodie, M. L., Hall, K. D., Gortmaker, S. L., Swinburn, B. A., McPherson, K. (2015). Childhood obesity: trends, causes, and prevention strategies. The Lancet, 385(9986), 2510–2520.
- Martinko, D., Jurak, G., Kovač, M., Starc, G. (2024). Temporal trends in weight-based disparities in physical fitness among Slovenian schoolchildren (1989–2019). BMC Public Health, 24(1).
- Mišigoj-Duraković, M. (2018). Tjelesno vježbanje i zdravlje. Zagreb: Kineziološki fakultet Sveučilišta u Zagrebu.
- Radulović, N., Sember, V., Starc, G., Jurak, G. (2022). Secular trends of physical fitness in Slovenian children and adolescents: The SLOfit study. Scientific Reports, 12(1), 14813.
- Sember, V., Starc, G., Jurak, G., Kovač, M. in sod. (2016). The Republic of Slovenia Report Card on Physical Activity for Children and Youth: Active Healthy Kids Slovenia 2016 Report Card. Ljubljana: Fakulteta za šport.
- World Health Organization. (2020). WHO guidelines on physical activity and sedentary behaviour. WHO.
