Zapisala: dr. Nina Novak
Na prvi pogled bi se lahko zdelo, da imamo danes vse informacije na voljo na spletu in da knjižnice niso več potrebne. A to ne drži. Knjižnice so urejeni sistemi, ki hranijo knjige, hkrati pa pomagajo uporabnikom, da v množici vsebin najdejo točno to, kar potrebujejo. Zato imajo knjižnice ključno vlogo pri spodbujanju splošne pismenosti in informiranosti.
Knjižnica je dragocen vir in prostor, kjer lahko otrok raziskuje, izbira in doživlja prijetne občutke. Knjižnica predstavlja ključen prostor za razvoj knjižne vzgoje in spodbujanje bralnih navad že od predšolskega obdobja naprej.
V nadaljevanju bomo pogledali, zakaj je obisk knjižnice skupaj z otrokom lahko izjemno koristen. V Sloveniji imamo odlično urejen sistem šolskih knjižnic, ki v okviru šol načrtno opravljajo svoje delo. V njih se šolski otroci načrtno učijo iskanja, ravnanja in vrednotenja knjižničnega gradiva. Šolska knjižničarka ali knjižničar se povezujeta z učitelji in tako učencem zagotavljata, da prepoznajo vrednost knjižnega gradiva in virov.
Obisk knjižnice kot navada, ki jo uvedemo doma, pa ima še številne druge prednosti. Zakaj?
Skupen obisk knjižnice
Knjižnice so posebna mesta in prav je, da jih otroci spoznajo čim prej, še v času, ko branja sploh še ne obvladajo. Zato imajo številne knjižnice otroške oddelke, v katerih niso zgolj slikanice, knjige in otroške revije, temveč tudi igrače, table za pisanje, kocke in barvice. Otroški kotički so barviti in opremljeni z domiselno opremo, v njih pa se zbirajo najmlajši poslušalci in poslušalke, da jim pripovedovalci berejo ali pripovedujejo zgodbe, pravljice, anekdote ter deklamirajo pesmi.
Knjižnice imajo tudi poseben vonj, po katerem je mogoče že ob vstopu prepoznati, da tam prebivajo knjige. V knjižnicah vlada posebno vzdušje, govori se mirno in tiho, ljudje pa bolj kot drugod spoštujejo osebni prostor in pravico do miru.
Otroci v knjižnici razvijajo bralno samostojnost, sami lahko izberejo knjige, ki jih zanimajo, raziskujejo različne zvrsti in spoznavajo, da je branje lahko vir užitka, ne le šolska obveznost.
Starši lahko z obiskom knjižnice spodbujajo otrokovo radovednost in mu pomagajo pri izbiri knjig, ki ustrezajo njegovim sposobnostim in interesom. Otrok, ki doživlja branje kot prijetno dejavnost, bo bral pogosteje in z večjim veseljem, kar potrjujejo številne raziskave. Poleg tega knjižnica nudi otroku stik z vrstniki, knjižničarji in širšo skupnostjo, kar dodatno krepi pomen branja kot družbene dejavnosti.
| KAJ PRAVIJO RAZISKAVE? Dejavnosti s knjigami in skupno branje staršev in otrok so pomembni dejavniki družinske pismenosti, ki imajo pozitiven učinek na govor otrok ter njihovo zgodnjo in poznejšo pismenost (Marjanovič Umek idr., 2012) Raziskave potrjujejo, da si tisto, kar preberemo v tiskani knjigi ali zapišemo ročno, zapomnimo na povsem drugačen način kot tisto, kar beremo ali tipkamo na zaslonu (Mangen, Velay, 2010). V raziskavi Knjiga in bralci VII (Javna agencija za knjigo Republike Slovenije [JAK], 2024) je bilo ugotovljeno, da 70 % otrok knjige dobiva v šolski knjižnici, 55 % v splošni knjižnici, 49 % jih ima iz domače knjižnice, 32 % staršev jim knjige kupuje sproti. |
Knjižnice pa nikakor niso omejene samo na knjige. V Sloveniji (po raziskavi Knjige in bralci, 2024) veliko bolj beremo, kot knjige kupujemo, zato ima sistem dobro založenih splošnih knjižnic ključno vlogo. Po omenjeni raziskavi je leta 2014 v Sloveniji knjižnice vsaj enkrat mesečno obiskovalo 41 % prebivalcev, leta 2019 38 %, leta 2024 pa le še 35 %. Število tistih, ki knjižnic ne obiskujejo, pa je naraslo na 24 %.
Otrok ne smemo siliti v knjižnico. Veliko bolje je, da jim to pokažemo z zgledom: da jih tja odpeljemo, knjižnico povežemo s prijetnimi doživetji, pripovedujemo zgodbe, ki smo jih tam sami doživeli, in jim jo prikažemo kot prostor, poln čudes in možnosti. Tako se bo povečala verjetnost, da se bodo otroci tja radi vračali.
Škoda je, če otroci knjižnico doživljajo kot v prostor, kjer morajo »opravljati obveznosti« in jih na obisk silijo le šolske naloge in branje obveznih knjig za domače branje ali Bralno značko. Želimo, da otroci v knjižnici občutijo vznemirjenje zaradi knjig in radovednost ob vprašanju: Katero knjigo bom prebral najprej?
| Žak, star 6 let: »Najbolj mi je všeč, da si lahko izposodim veliko knjig naenkrat in jih nesem domov. Potem jih berem s starši pred spanjem.« Tadej, star 7 let: »V knjižnici so knjige, ki jih doma nimamo. Vsakič najdem kaj novega, enkrat sem našel knjigo o dinozavrih, ki sem jo bral cel teden.« Mija, stara 8 let: »Knjižničarka mi vedno pokaže knjige, ki jih še ne poznam.« |
Kaj početi v knjižnici?
V knjižnicah so pogosto organizirani dogodki, kamor lahko pridejo poslušat branje in pripovedovanje pravljic, si ogledovat dramatizacije, razstave in podobno. Knjižničarke in knjižničarji lahko otroke pritegnejo z zanimivimi vsebinami, aktualnimi besedili, predavanji in delavnicami na teme, ki jih resnično zanimajo. Pomembno pa je, da starši čas v knjižnici izkoristimo za skupno preživetje časa ob knjigah. V pogovoru z otrokom med knjižnimi policami se pogovarjamo o tem:
- Kaj bi se lahko dogajalo v knjigi s takim naslovom?
- Kaj nam povedo ilustracije?
- Ali smo brali že kaj podobnega?
Naberimo knjige med policami, pokukajmo v oddelek, kjer niso le knjige za otroke, vzemimo tudi zase kakšno knjigo, nato pa skupaj sedimo v miren kotiček v knjižnici in povejmo otroku, zakaj smo zase izbrali neko knjigo.
Čas, ko se starš in otrok odpravita v knjižnico, naj postane stalna potreba, pričakovanje in veselje. Tako lahko govorimo o trajni in čudoviti poti v domišljijske in realne svetove.
Viri:
- Mangen, A., Velay, J. L. (2010). Digitizing literacy: Reflections on the haptics of writing. University of Stavanger, National Centre for Reading Education and Research; CNRS, Université de la Méditerranée, Mediterranean Institute for Cognitive Neuroscience.
- Gerčar, J., Kovač, M., Blatnik, A., Rugelj, S. (2024). Knjiga in bralci VII: bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2024 (1. natis, str. 291). UMco.
- Grginič, M. (2006). Družinska pismenost (str. 136). Izolit.
- Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Podlesek, A. (2012). Parental influence on the development of children’s storytelling. European early childhood education research journal, 20(3), 351–370.
