V skrbi za kvalitetno šolanje in preživljanje prostega časa
Stran 1050
Preusmeritev:
Skrij naslov
Uredi naslov
Uredi podnaslov
Uredi glavno besedilo
Pogled:
Dodaj odsek
Skrij stran
Izključi iz seznama nadrejenih
Izbriši stran
Naslov 1935
Avtorja vsebin:
Dr. Christian Marquardt
že več let opravlja raziskave glede motoričnih spretnosti, ki so potrebne pri pisanju. Na Fakulteti za medicinsko psihologijo Univerze Ludwig-Maximilian v Münchnu je doktoriral na temo analize kinematičnega gibanja. Od leta 1990 je član razvojne skupine za klinično nevropsihologijo v bolnišnici München-Bogenhausen v Nemčiji. Skupaj s skupino je razvil računalniški program, ki analizira motorične veščine pri pisanju.
Kristijan Lipičnik
se je po diplomi na Medicinski fakulteti v Ljubljani kot specializant zaposlil na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V okviru subspecializacije iz ergonomije se je udeleževal projektov s tega področja za potrebe industrije in drugih naročnikov. Izobraževal se je tudi na nemškem Zveznem inštitutu za medicino dela in varstvo pri delu ter na Leibnizovem raziskovalnem centru za delovno okolje in človeške faktorje v Dortmundu, kjer je delal na področju ergonomije pisarniških okolij.
V sodelovanju s
Redno bomo dodajali vaje, s katerimi bomo skupaj pripomogli, da bo pisanje vašega šolarja pravilno in lahkotno.
Nakup izdelkov
Razlika med grafomotoričnimi in motoričnimi spretnostmi pri pisanju
Grafomotorične spretnosti se nanašajo na motorične spretnosti, ki so potrebne za hitrejše pisanje pozneje v življenju. Ko se otroci začnejo učiti pisati, je pozornost prvotno usmerjena na počasno »risanje« črk oziroma na lepo pisanje. Prehod iz počasnega in bolj oblikovno usmerjenega sklopa grafomotoričnih spretnosti v tekoče, dinamične pisalne gibe navadno ni v središču poučevanja pisanja. Upamo namreč, da se bo tekoče pisanje z redno vajo razvilo kar samo.
Pravilno sedenje pri pisanju
Pri pisanju mora roka natančno in z minimalno silo drseti po površini mize, zato mora imeti stabilno oporo v trupu. Za dolgoročno stabilizacijo trupa pri sedenju je potrebna precejšnja aktivacija stabilizacijskih mišic trupa, ki se s tem utrujajo. Utrujanje obhrbteničnih mišic sili učence v drže, ki te mišice razbremenijo, kot je npr. upogib trupa naprej z naslonom preko podlahti na mizo ter naslon trupa nazaj na stol z izravnavo ledvene krivine.
Vaja št. 1: Drža pisala in gibanje roke
Cilj vaje: Otroci se naučijo primerne telesne drže pri sedenju in kako držati pisalo. Položaj roke med pisanjem omogoča prosto gibanje brez pritiskanja na mizo.
Vaja št. 2: Vaje za zapestje
Cilj vaje: Otroci vadijo tekoče zapestne gibe in jih vedno pogosteje uporabljajo pri pisanju.
Vaja 3: Urjenje spretnosti prstov
Cilj vaje: Otroci urijo spretnosti prstov in prste v večji meri uporabljajo pri pisanju.
Vaja št. 4: Koordinacija zapestja in prstov
Cilj vaje: Otroci urijo pisanje različnih okroglih oblik s hitrim kombiniranjem zapestnih in prstnih gibov.
Vaja št. 5: Prosto prilagajanje velikosti
Cilj vaje: Otroci nadzirajo velikost tudi pri hitrih gibih.
Vaja št. 6: Pisanje po zraku
Cilj vaje: Otroci znajo prenesti tekoče pisne gibe po zraku v dejansko pisanje.
Vaja št. 7: Hitro in počasno pisanje
Cilj vaje: Otroci občutijo, kako je delati počasne in hitre gibe in kako ti vplivajo na njihovo pisanje.
Vaja št. 8: Ritmično pisanje
Cilj vaje: Spodbujanje ritmičnih gibov pri pisanju.