02 2345 100

Moja košarica

Moja košarica

0,00 €
Skupaj:
Ajdine koristne informacije

Zabavno odštevanje

 Zapisala: profesorica Mojca Klug

Danes se bomo v rubriki Zabavna matematika naučili odštevanja. Odštevali bomo od »okroglih« števil: 10, 100, 1000, … in ugotovili, kako zelo preprosto je na primer število 1000 zmanjšati za 256. To bomo lahko počeli brez papirja in svinčnika in brez zamudnega podpisovanja. Le za trenutek se bo potrebno zbrati in čira-čara prikazala se bo razlika.

 

Od »okroglih« števil moramo kdaj pa kdaj hitro kaj odšteti v trgovini ali pri načrtovanju izdatkov. Tudi našim učencem in dijakom bo tovrstno odštevanje prišlo prav, kadar bodo na primer želeli na hitro oceniti kakšen rezultat.

 

 

 

Vrnimo se na primer, ki sem ga zapisala v uvodu.

1 0 0 0 – 2 5 6

Od štirimestnega števila bomo odšteli troomestno. To bomo naredili tako, da bomo vsako števko odštevanca odšteli od števila 9 oz. 10. Vsako števko odštevanca vedno odštejemo od devet, le zadnjo odštevamo od 10.

 

Pa poglejmo, kako se to naredi v praksi.

 

9 – 2 = 7 (prvo števko odštejemo od 9)

9 – 5 = 4 (tudi drugo števko odštejemo od 9)

10 – 6 = 4 (zadnjo števko odštejemo od 10)

Razlika je torej: 7 4 4

 

Poglejmo še primer odštevanja od 100.

100 – 56

9 – 5 = 4 (prvo števko odštejemo od 9)

10 – 6 = 4 (zadnjo števko odštejemo od 10)

Razlika  je torej 44.

 

Na takšen način bi lahko poljubno število odštevali tudi od 100 000.

100 000 – 56 735

9 – 5 = 4

9 – 6 = 3

9 – 7 = 2

9 – 3 = 6

10 – 5 = 5

Rezultat je 43 26

 

Kaj pa če odštevanec ni petmestno število in je na primer samo trimestno število?

Potem si pred številom zamislimo še dve ničli.

 

Oglejmo si primer

100 000 – 567

 

Mislimo si: 100 000 – 00567.

Računamo pa:

9 – 0 = 9

9 – 0 = 9

9 – 5 = 4

9 – 6 = 3

10 – 7 = 3

 

Rezultat je torej 99433.

 

Ali tale primer:

1000 – 98

 

9 – 0 = 9

9 – 9 = 0

10 – 8 = 2

 

Razlika je 902.

 

Odštevamo lahko tudi decimalna števila, kar nam bo prišlo prav pri nakupovanju. Recimo, da pridemo v trgovino z desetimi evri in želimo kupiti nekaj, kar stane 5,6 evra.

 

10 – 5, 6

 

Spet vse števke odštevanca odštejemo od 9, zadnjo pa od 10. Decimalno vejico pustimo tam, kjer je bila.

 

9 – 5 = 4

Pustimo decimalno vejico.

10 – 6 = 4

 

Ostane nam torej še 4,4 evra.

 

Kaj pa če gremo v trgovino po kaj večjega? V tehnično trgovino vstopimo s 1000 evri in kupimo motorno kosilnico za 767,56 evra. Koliko nam bo še ostalo?

 

9 – 7 = 2

9 – 6 = 3

9 – 7 = 2

Decimalna vejica!!!

9 – 5 = 4

10 – 6 = 4

 

Ostane nam 232,44 evra.

 

Kaj pa če bi vstopili z enakim zneskom in kupili zgolj malenkost? Na primer motorno olje za 5,6 evra. Pomagajmo si zopet z ničlami:

 

1000 – 005,6

 

9 – 0 = 9

9 – 0 = 9

9 – 5 = 4

Vejica!

10 – 6 = 4

 

Razlika je 994,4 evra.

 

Kaj vam nisem rekla, da je računanje lahko tudi enostavno in zabavno?