02 2345 100

Moja košarica

Moja košarica

0,00 €
Skupaj:
Ajdine koristne informacije

Vidna pozornost

 Zapisala: profesorica Mojca Klug

 

Vam je znan naslednji prizor? Otrok pred televizijo na kateri se pravkar odvija napet prizor nekega filma. Njegove oči so široko odprte in nepremično usmerjene v ekran. Usta odprta. Telo v zgornjem delu rahlo nagnjeno naprej in napeto. Pokličete ga. Prvič. Nič. Drugič. Spet nič. Pokličete še glasneje in ga pri tem rahlo potresete za ramo: “Hej! Ali me slišiš?” Končno vam uspe. Morda se vse skupaj konča z vprašanjem »Ali si gluh?« in razmišljanjem o tem, če bi bilo treba morda obiskati specialista za sluh.

Nekako tako, kot sem opisala zgoraj, je videti, kadar je vaš otrok zares zbran in osredotočen. Njegovo telo v celoti sporoča, da je z dušo in telesom pri filmu.

 

 

V večini takih primerov ne gre za naglušnost in ste lahko brez skrbi. Pozorni pa bodite, če vas otrok pogosto ne sliši tudi v drugih situacijah. Če boste opazili, da vas otrok ne sliši, kadar je obrnjen stran in ni zatopljen v kakšno drugo zanimivo dejavnost ali dogajanje.

 

Kaj bi dala, če bi bili moji učenci pri pouku tako zbrani? Potem v poročila ne bi bilo potrebno zapisovati: “Učenec / učenka ima kratkotrajno in hitro odkrenljivo pozornost.”

 

Današnji članek je namenjen tistim staršem, ki na pogovornih urah pogosto slišijo, da njihov otrok pri pouku ni zbran in da ima težave s pozornostjo. Tokrat se bomo usmerili predvsem na vidno pozornost.

 

Kaj sploh je pozornost in za kaj je pomembna?

Pozornost je spoznavni mehanizem, ki posamezniku omogoča, da v kompleksnem okolju aktivno spremlja zgolj omejeno količino vseh dražljajev.

Pozornost usmerja njegove duševne procese. Pomembna je za to, da posameznik lahko sprejema in ohranja določene informacije. Vključena je v vse jezikovno-komunikacijske dejavnosti in višje zaznavne procese, kot so na primer pomnjenje, učenje, mišljenje in logično sklepanje.

 

Kaj vpliva na vidno pozornost?

Na vidno pozornost vplivajo zunanji in notranji dejavniki. Zunanji dejavniki so povezani z dražljaji samimi. Posameznik bo bolj pozoren na velike predmete, na predmete, ki se gibljejo. Bolj pozoren bo tudi na predmete ki se svetijo ali so intenzivnih barv.  

Posameznikova pozornost bo bolj usmerjena, če bo vidni dražljaj podkrepljen še s kakšnim drugim, na primer zvočnim.

Na pozornost vpliva tudi trajanje dražljajev in to, kako  pogosto si dražljaji sledijo.  Posameznik bo bolj pozoren na dražljaje, ki si sledijo pogosto in če trajajo dalj časa. Če pa so enakomerni in trajajo dolgo bo kmalu od njih odkrenil njegovo pozornost. Ponovno bo postal pozoren, ko se bo spremenil vzorec oz. ritem, intenziteta ali kakšna druga kvaliteta dražljaja.

Na pozornost vplivajo tudi notranji dejavniki. Na pozornost močno vplivajo motivacija posameznika in njegove potrebe. Kadar bo, na primer, lačen, bo hitreje opazil obcestni plakat, ki oglašuje hrano, kot kadar je sit. Tudi čustva vplivajo na posameznikovo pozornost. Zaljubljenec v množici ljudi hitreje opazil ljubljeno osebo, kot znanca, do katerega ne goji intenzivnih čustev. Velik vpliv na pozornost imajo tudi izkušnje in znanje.

 

Nekaj predlogov vaj za razvijanje vidne pozornosti

  1. Otroku ponudimo sliko z več detajli in napišemo ali povemo, kateri predmet ali bitje naj na sliki poišče.
  2. Otroku ponudimo množico predmetov in mu naročimo, da mora v množici poiskati predmete določene oblike, velikosti ali barve.
  3. Otroku ponudimo besedilo in mu naročimo, katero besedo mora v njem najti.
  4. Mlajši otrok mora opazovati določen vzorec in ga ponoviti. Na primer niz barvnih krožcev v določenem zaporedju.
  5. Lahko mu na papir napišemo mnogo črk in številk, on pa išče določeno črko oz. številko. Lahko išče tudi določen simbol v množici simbolov, določen lik v množici likov, ali kaj podobnega.
  6. Zapišemo več besed, ki so med seboj različne in mednje vrinemo nekaj enakih besed. V množici besed otrok poišče vse enake besede.
  7. V marsikateri otroški ali ugankarski reviji bomo našli naloge z navodilom: »Poišči razlike.« Seveda lahko naloge pripravimo tudi sami. To naredimo tako, da fotografiramo del prostora (na primer polico v kuhinjski omari). Potem nekaj predmetov premaknemo ali zamenjamo z drugimi in ponovno slikamo. Slike naložimo na računalnik in lov na razlike se lahko začne.
  8. Podobno lahko naredimo v živo. Pred otroka damo niz predmetov, potem pa le te malo pomešamo ali zamenjamo z drugimi.
  9. Tudi že pripravljene osmerosmerke iz ugankarskih revij nam bodo prišle prav. Otrok bo krepil pozornost, ko bo iskal določene besede v vseh smereh: navpično, vodoravno in diagonalno, navzgor in navzdol, od leve proti desni in obratno.
  10. Če v poštnem nabiralniku dobimo dva enaka letaka ju bomo lahko koristno uporabili tudi tako, da iz enega letaka izrežemo nekaj sličic, iz drugega (enakega) pa po en detajl vsake sličice. Otrok naj ugotovi, kateri detajl sodi h kateri sliki.

 

Predlagane vaje niso namenjene zgolj razvijanju in krepitvi vidne pozornosti, temveč tudi razvijanju in spoznavanju novih strategij, vztrajnosti, potrpežljivosti, hitremu branju, …Zato lahko vaje uporabite tudi, če vaš otrok nima težav z vidno pozornostjo.  

 

V enem od naslednjih člankov vam bom predstavila še vaje za razvijanje in krepitev slušne pozornosti. Že zdaj vas vabim k branju.