02 2345 100

Moja košarica

Moja košarica

0,00 €
Skupaj:
Ajdine koristne informacije

Sprotno učenje je bolj učinkovito od kampanjskega učenja

 Zapisala: Mojca Klug, profesorica

Učenci in dijaki se najpogosteje jezijo na starše in učitelje, ki jih silijo k rednemu učenju in pisanju domačih nalog. V resnici pa za to, da je treba učno snov sproti ponavljati in utrjevati, niso krivi odrasli. Vsega je kriva krivulja, ki se imenuje krivulja pozabljanja. S to krivuljo je namreč nemški psiholog Hermann Ebbinghaus (1850– 1909) prikazal, kako hitro po prvem učenju pozabimo, kar smo se učili.

 

Eden izmed mojih učencev skoraj vedno poskuša zadnje sekunde učne ure in prve sekunde odmora izkoristiti za to, da bi domačo nalogo napisal kar v šoli. Zaradi tega se vedno jezim in poudarjam, da se domača naloga piše doma, sicer bi se drugače imenovala.  Potem začnem ponavljati eno in isto zgodbo, kot odrasli to po navadi počnemo. Znova in znova pripovedujem, da pisanje domače naloge v popoldanskem času dobro vpliva na potek krivulje pozabljanja oz. preprečuje, da bi snov hitro pozabili.

 

 

 

Po Ebbinghausovih ugotovitvah namreč človek (kot lahko vidite na sliki krivulje spodaj) po eni uri pozabi že več polovico učne snovi, po enem dnevu pa že več kot 70 odstotkov.  Krivulja pozabljanja v prvih dveh dneh najbolj strmo pada (del, ki je obarvan rdeče) in po dveh dneh postaja bolj položna. Iz krivulje lahko razberemo, da če en mesec ne bomo ponovili predelane učne snovi, je bomo ohranili le v še okrog 20 odstotkov.

 

Hermann Ebbinghaus

Vir: http://brain-friendly.com/2017/03/repeat-it-3-times/

 

Če se torej otrok ali mladostnik popoldne uči snov za ustno ali pisno preverjanje oziroma ocenjevanje, ne bo naslednje dopoldne znal niti polovice tistega, česar se je naučil prejšnji dan. To potrjuje, da se učenje od danes na jutri oz. tako imenovano kampanjsko učenje ne obnese.

 

Temu, da je potrebno sprotno in večkratno ponavljanje oziroma utrjevanje znanja, pritrjujejo različni psihologi.  Z rednim ponavljanjem lahko namreč rezultate učenja obdržimo na visoki ravni.

 

Krivulja pozabljanja je veliko bolj položna, če naučeno gradivo ponavljamo v presledkih, če je učna snov smiselna, organizirana in vsebuje veliko asociacij, če se gradiva učimo z razumevanjem in vpogledom, če smo za učenje motivirani oziroma nas snov zanima ter če pri učenju uporabljamo različne metode uspešnega učenja.

 

Potrditev tega, kako pomembno je redno ponavljanje, najdemo v naslednjem prikazu:

Krivulja pozabljanja

vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Hermann_Ebbinghaus#/media/File:ForgettingCurve.svg

 

Kaj izvemo iz prikaza? Če bo učenec predelano učno snov ponovil po enem dnevu, bo postala krivulja pozabljanja bolj položna. Če bo snov ponovil spet naslednji dan, bo še bolj položna in po treh dneh bo proces pozabljanja začel potekati prav po polžje. Torej se splača vsako učno snov ponoviti vsaj trikrat. Četrto in peto ponavljanje po nekaj tednih bo preprečilo še tisto malo pozabljanja in naučeno snov bomo ohranili leta in leta.

 

Se spominjate, kako ste se v osnovni šoli naučili kakšne pesmi, katere se spomnite še danes? Morda z nekaj vrzelmi, toda če pesem ponovno enkrat ali dvakrat preberete, ugotovite, da jo še vedno znate, čeprav so od takrat minila leta.

 

Hermann Ebbinghaus je svojo krivuljo pozabljanja izdelal na podlagi preizkusa, pri kateri so se morali preizkušanci učiti nesmiselne zloge. To pomeni, da na zapomnitev niso vplivali drugi dejavniki, ki imajo pomemben vpliv na pomnjenje, kot so smiselnost vsebine, razumevanje le-te, zanimanje za vsebino, odmori med učenjem, predhodne doživljajske izkušnje, sama strategija učenja, motiviranost in podobno.

 

Kljub temu pa sem prepričana, da kampanjsko učenje ni primerno za pomnjenje vsebin na dolgi rok in da je redno ponavljanje resnično pomembno. Zato po svojih izkušnjah bolj priporočam krajša obdobja učenja, ki pa se morajo večkrat ponoviti.

Učenje bo manj učinkovito, če bo otrok za knjigo sedel celo popoldne in snov ponovil le enkrat, kot če bo vsak dan pregledal učbenik in zvezek ter hitro šel čez snov in ponovil bistvene podatke in ključne besede. Ob tem toplo priporočam, da ponavljanje poteka na glas.

 

Se še spominjate prispevka o pripravi šolske torbe? Če bi otrok ob pripravi šolske torbe še odprl zvezke in učbenike ter na hitro preletel obravnavano učno snov ter ponovil ključne besede, bi bil na pravi poti, da se začne učiti sproti in da postane krivulja pozabljanja naučenega v šoli bolj položna.

 

Kdor se zna učiti, zna dovolj. (Henry Brooks Adam)