02 2345 100

Moja košarica

Moja košarica

0,00 €
Skupaj:
Ajdine koristne informacije

Spomin – zakladnica preteklih informacij in izkušenj

 Zapisala: Mojca Klug, profesorica

 

Včasih se pošalim na račun tega, da vedno kaj iščem. Takole rečem: »Pred petdesetim sem pogosto kaj iskala. Ključe, denarnico ali kako drugo malenkost. Zdaj, po petdesetem, pa sem vedno bolj prepričana, da mi te stvari skrivajo, morda celo kradejo.« Pri tem se nasmejem na račun tega, da se z leti spreminjam in, seveda, še pogosteje kaj iščem.

 

Če se še tako trudim, postajajo nekatere stvari z leti očitne. Ena od teh je zagotovo pozabljivost. Pri tem si želim, da gre res zgolj za pozabljivost, ki je normalna posledica staranja, in ne za demenco.

 

V mesecu septembru po vsem svetu poteka mednarodna kampanja za ozaveščanje o demenci, 21. september pa je tisti dan, ko obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Moj tokratni prispevek je zaradi tega namenjen spominu.

 

 

 

 

 

 


V Ljubljani bodo zato med 28. in 29. septembrom 2018 na Medicinski Fakulteti organizirali že 10. konferenco o demenci – ASK 2018. Srečanje bo obeležilo 20. obletnico prvega psihogeriatričnega srečanja, ki ga je leta 1998 organiziral ustanovitelj Spominčice, dr. Aleš Kogoj. Tema konference bo “DEMENCA – IZZIV SODOBNE DRUŽBE“.

Na konferenco so povabljeni strokovnjaki in laiki z vseh področij, ki so povezana z demenco: zdravniki in zdravstveni delavci, socialni delavci, raziskovalci, zaposleni v domovih starejših, predstavniki politike, nevladne organizacije ter osebe z demenco in njihovi svojci.

Več informacij o konferenci najdete na spletni strani http://www.spomincica-ask.si/ .

 

Društvo spominčica

Ste vedeli, da imamo v Sloveniji društvo za pomoč pri demenci? Imenuje se  Spominčica – Alzheimer Slovenija. Je prostovoljno, samostojno, nepridobitno, interdisciplinarno strokovno združenje, katerega primarni namen in cilj je zagotavljanje strokovne in učinkovite pomoči osebam z demenco, njihovim svojcem ter skrbnikom.

Na spletni strani Spominčice https://www.spomincica.si/ lahko najdemo številne informacije o demenci, od prvih znakov in informacij o tem, kako poteka bolezen, do tega, kakšne vrste demence poznamo in kako lahko ukrepamo ter kam se lahko obrnemo za diagnozo in pomoč, če znake opazimo pri svojcih ali morda celo pri sebi. Najdemo lahko zemljevid z demenci prijaznimi točkami  https://www.spomincica.si/dodatne-dejavnosti/demenci-prijazne-tocke/ ter številna gradiva https://www.spomincica.si/dodatne-dejavnosti/gradiva/.

 

Kaj je spomin?

Spomin je zapleten sistem možganskih procesov, ki nam omogoča shranjevanje in ohranjanje informacij oziroma podatkov ter obnovitev le-teh, ko jih potrebujemo. Spomin je pomemben za celo vrsto spoznavnih funkcij: mišljenje, učenje, govor, orientacijo, predvidevanje, načrtovanje in mnoge druge. Brez spominskih sposobnosti ne bi mogli niti brati niti računati. Na vsako situacijo bi se odzvali tako, kot da smo se z njo srečali prvič. Ali si sploh lahko predstavljate, česa vse bi se moral človek naučiti znova, če bi izgubil spomin?

Vrste spomina

Strokovnjaki spominske sisteme ločijo glede na njihovo trajanje.

Poznamo:

  1. senzorni spomin ali ultrakratkotrajni spomin, ki traja nekaj delcev sekunde. V senzornem spominu se za hip shranijo čisto vsi dražljaji, ki smo jih zaznali. Zato je ta spomin deležen obsežne selekcije. Ohranimo le najpomembnejše informacije.
  2. kratkoročni spomin je zelo kratkega časovnega obsega in majhne zmogljivosti. Imenujemo ga tudi delovni spomin, saj so podatki shranjeni le toliko časa, dokler so pomembni za opravljanje neke naloge.
  3. dolgoročni spomin, ki je neomejenih zmogljivosti in neomejenega tajanja.

Te tri vrste spomina lahko po svoji funkciji razporedimo drugega za drugi. To pomeni, da vsaka informacija prispe najprej v senzorni spomin in običajno preko kratkoročnega spomina potuje naprej v dolgoročni spomin. Dolgoročni spomin je torej dokončen spomin, iz katerega človek prikliče vse informacije, ki so bile sprejete pred več kot 20 minutami. Seveda se lahko te informacije po določenem času tudi pozabijo oziroma izginejo.

 

Kaj lahko storimo za ohranjanje spomina?

Splošna načela zdravega življenja so osnova za fizično zdravje in dobro počutje pa tudi za psihično ravnovesje in duševno zdravje. Da bodo naši možgani čim bolje delovali, potrebujemo dovolj počitka in spanja. Pomembna je zdrava, uravnotežena prehrana, saj možgani nenehno potrebujejo več kot 80 različnih snovi: aminokislin, vitaminov, mineralov, esencialnih maščobnih kislin, glukozo, encime n drugo. Če pride do primanjkljaja naštetih snovi niha razpoloženje, slabša je koncentracija, spomin peša, povečujejo se razdražljivost in nemir, nespečnost, tesnoba in hiperaktivnost. Pomembno je tudi redno in zadostno pitje vode.

 

Seveda ob tem ne moremo mimo tega, kako pomembno je, da se izogibamo kajenju, uživanju alkohola in drugih opojnih substanc. Omenjene razvade in odvisnosti bistveno vplivajo na celotno delovanje organizma, še posebej pa na delovanje možganov.

 

Strup za možgane je pogosto tudi pretirana uporaba sodobnih elektronskih naprav, kot so na primer računalniki, pametni telefoni in druge pametne naprave, ki nam sicer olajšajo življenje in marsikaj opravijo namesto nas. Hkrati nas prikrajšajo za nekatere dejavnosti, ki smo jih nekoč opravljali »peš«. Izvajanje le-teh pa ugodno vpliva na ohranjanje in razvijanje nekaterih pomembnih spoznavnih funkcij. O tej temi piše prof. dr. Manfred Spitzer, ki je eden izmed najpomembnejših nemških raziskovalcev razvoja in delovanja možganov. Le-ta je na univerzitetni kliniki v Ulmu, ki jo vodi, obravnaval odvisnike od računalniških iger in odvisnike od svetovnega spleta. Življenje teh pacientov so digitalni mediji povsem uničili. Zdravniki so pri mlajših odraslih vedno pogosteje beležili motnje spomina, motnje pozornosti in motnje koncentracije kakor tudi čustveno poplitvenje in splošno otopelost. To bolezensko sliko so začeli v Južni Koreji imenovati digitalna demenca. Avtor poskuša v svoji knjigi Digitalna demenca predstaviti skrb vzbujajoči razvoj, ki vodi v vse močnejši upad umskih zmožnosti, zlasti pri otrocih.

 

Našim možganom pri njihovem pravilnem delovanju pomagajo različne aktivnosti. Redna telesna aktivnost, ki izboljša prekrvavljenost telesa in boljšo oskrbo celic s kisikom in vsemi potrebnimi snovmi, pa tudi izločanje nepotrebnih snovi in strupov iz telesa. Različne dejavnosti in vaje za spomin, kot je na primer reševanje križank, miselnih orehov, zank in ugank, vaje za krepitev spomina (umska telovadba), igra družabnih in namiznih iger, ples, smeh, branje, meditacija in sproščanje, so zato še kako pomembne. Obstajajo celo nekatera zelišča in zdravilne rastline, ki naj bi izboljšale spomin, med katerimi je najpogosteje omenjen ginko.  

 

Nekatere znanstvene raziskave kažejo na to, da naj bi učenje tujih jezikov ali kakšnega glasbenega instrumenta vplivalo tudi na razvoj demence in da naj bi pri tistih, ki to aktivno počnejo, njen nastanek upočasnilo tudi za štiri do pet let. O tem je bilo govora tudi v zadnjem TV-klubu (https://4d.rtvslo.si/arhiv/televizijski-klub/174563762 ) na nacionalki, kjer dr. Zvezdan Pirtovšek omenja še pomen potovanj, obiskovanja gledaliških predstav in podobnega.

 

Torej, bolj kot smo aktivni in bolj ko so naši možgani deležni novih informacij, doživetij in izkušenj, za dalj časa se pojav demence lahko odloži.

 

Nekaj strategij za lažjo zapomnitev informacij

Ena od zanimivih metod je tako-imenovana palača spomina ( http://www.brihta.rocks/fitnes-za-mozgane/palaca-spomina/ ). Morda se vam bo zdela zanimiva in se boste pridružili tistim, ki jo s pridom uporabljajo. Eden od njih je tudi voditelj oddaje Male sive celice Nik Škrlec, ki si je število π (pi) zapomnil s pomočjo te tehnike na preko 3000 decimalk natančno. Ker je Nik dramski igralec, je pripravil tudi  magistrsko predstavo Naj gre vse v π, v kateri pove, kako si je zapomnil vse decimalke in predstavi tehniko palače spomina in vse domišljijske podobe, ki v njej nastopajo. Zabavali se boste tudi ob njegovem posnetku za TEDx na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=Y11Jm2Oc-m8 .

Palača spomina je le ena od mnogih mnemotehnik. To so tehnike, ki nam omogočajo boljšo zapomnitev in se naslanjajo na dejstvo, da si informacije bolje zapomnimo v obliki asociacij, slik, zgodb, rim … Sem spadajo med drugim uporaba akronimov, abecedna metoda, izmišljanje asociativnih zgodb, seznam ključnih besed in podobno.

Na spomin in zapomnitev pa vplivajo tudi motivacija in pozitivna čustva. Če nas nekaj zanima ali če vemo, da bomo imeli od določenega znanja korist, smo seveda bolj zagnani za to, da določene informacije ohranimo. Tudi pozitivna čustva ob tem niso zanemarljiva. Zato Dušica Kunaver učiteljem na srce polaga misel, da je treba najprej odpreti srce, da se nato odpre še glava.

Zakaj se igra Spomin imenuje tako, kot se, pa nam je vsem že jasno, kajne?

Še nekaj zanimivih predlogov se nahaja na povezavi:

http://www.zdus-zveza.si/docs/RES%20je/Vaje_za_urjenje_spomina_1.pdf

 

Možgani imajo zelo radi izvirnost, spremembe in humor!

Vabim vas k ponovnemu branju nekaterih nasvetov na spletni strani Kopije - nove, ki so povezane s temo spomina in pomnjenja:

https://www.kopija-nova.si/koristni-nasveti/ajdine-koristne-informacije/zabavno-pomnjenje-s-pomocjo-mnemotehnik

https://www.kopija-nova.si/koristni-nasveti/ajdine-koristne-informacije/sprotno-ucenje-je-bolj-ucinkovito-od-kampanjskega-ucenja

 

Ker se začenja obdobje hladnejšega, bolj »kislega« vremena  pa še namigi za branje na temo pozabljanja in demence, ki sem jih našla na spletni strani Knjižnice Logatec:

 

Leposlovje za odrasle:

Geiger, Arno: Stari kralj v izganstvu

Kocmut, Aleksandra: Čisto sam na svetu

Mlakar, Tanja: Vsiljivka v družini: ko se prikrade demenca

Paasilinna, Arto: Na lovu za spomini

Suter, Martin: Small World

 

Leposlovje za otroke:

Brezinova, I: Bombonček za dedija Edija

Jarman, Julija: Ljubek star lev

Kesič Dimic, Katarina: Človek, ne spomni se

Kesič Dimic, Katarina: Kradljivka spominov

Lindbergh, R.: Babica moja pogosto pozabi

 

In nekaj namigov za ogled kakšnega igranega filma: Daleč od nje, Še vedno Alice, Beležnica, 50 prvih poljubov.

 

Čisto za konec še modra misel Fjodorja Dostojevskega:
"Človek rad prešteva svoje težave, pozablja pa šteti trenutke sreče.

 

Mojca Klug, profesorica