02 2345 100

Moja košarica

Moja košarica

0,00 €
Skupaj:
Ajdine koristne informacije

Prvi šolski dan

 Zapisala: Mojca Klug, profesorica

Vse je enkrat prvič. Ko otrok raste in odrašča je veliko dogodkov, ki se zgodijo prvič. Prvi samostojni koraki. Prva uspešna raba kahlice. Prva noč brez pleničke. Prva ljubezen. Prvi poljub. Vmes pa tudi prvi šolski dan. Najprej prvi šolski dan, ko otrok prvič prestopi šolski prag, nato pa vsako leto še en prvi šolski dan, dokler ne zaključi osnovnega in srednjega šolanja.

 

Otroci prvi šolski dan doživljajo različno. Na občutke ob prvem vstopu v šolo vplivajo različni dejavniki:

    • ali je otrok pred vstopom v šolo obiskoval vrtec,
    • ali v šolo vstopa še kakšen vrstnik, ki ga otrok pozna,
    • kakšne so izkušnje starejših sorojencev,
    • kakšne informacije so hote ali nehote prišle do otrokovih ušes, ko so se odrasli pogovarjali o šoli in učiteljih,
    • kako uspešno se otrok spopada s stresnimi situacijami in v kolikšni meri se boji novosti in sprememb rutine,
    • koliko je čustveno in socialno zrel,
    • kako se ta dan vedejo starši

      in še od mnogih predhodnih izkušenj in informacij.

 

 

Kadar gre za otroke, ki imajo hlače že nekoliko oguljene od sedenja v šolskih klopeh in se po dvomesečnih počitnicah vračajo v šolo, pa je njihovo pričakovanje prvega šolskega dne odvisno od tega, kakšne so njihove predhodne izkušnje in kako so se v šoli počutili pretekla leta, kako uspešni so bili in kako dobro so se vključevali v skupino oziroma kako so bili sprejeti s strani vrstnikov.

 

Mnogi se tega dne veselijo, drugi pa lahko ob vračanju v šolske klopi doživljajo stisko in strah. Morda bodo imeli drugo razredničarko, morda prehajajo iz razredne stopnje na predmetno ali pa vstopajo v deveti razred, ko se bo treba odločiti glede nadaljnjega šolanja in opraviti nacionalno preverjanje znanja in še marsikaj.

 

Prvi šolski dan skoraj vedno predstavlja stresen dogodek tako za otroka, kot za njegove starše, ne glede na to, ali se ga veselijo ali ne. Četudi se otrok veseli šole, je pred njim toliko novega in neznanega, da ta dan skoraj nikoli ni povsem brezskrben. Verjetno bo najtežje tistim, ki prvič prestopajo šolski prag, še posebej če v predšolskem obdobju niso hodili v vrtec, težko bo tudi tistim, ki imajo s šolo slabe izkušnje ali so od okolja prejemali slabe informacije o šoli. Pa seveda tistim, ki so že po naravi bolj plahi in se težko navajajo na spremembe in novosti. Te otroke še posebej obkrožimo z ljubeznijo, razumevanjem in strpnostjo.

 

Tudi prvi šolski dan tako imenovanih »fazanov«, dijakov, ki prvič prestopajo prag izbrane srednje šole, ni skoraj nikoli sproščen. Ne glede na to, kako ponosni so, jih na prvi septembrski dan na poti v šolo skoraj vedno spremlja strah in tisti znani cmok v grlu in tiščanje v trebuhu. Starši naj se z bodočimi srednješolci pogovorijo tudi o »fazaniranju« in pravici, da se tovrstnemu označevanju izognejo. Lahko jim priporočijo, da se ta dan čim bolj izogibajo skupinam starejših dijakov s flomastri. Če bodoči dijak odobrava in sprejema fazaniranje, pa mu svetujejo, da si obraz pred odhodom v šolo namaže z zaščitno kremo, da bo sledi flomastra kasneje lažje odstranil. Prav tako ni odveč nasvet, naj ta dan obleče kakšno majico, ki je ne bo škoda, če se bo pri tem uničila.

 

STARŠI LAHKO PRIPOMOREJO, DA BO PRVI ŠOLSKI DAN OTROKU ČIM BOLJ PRIJETEN. 

 

Zelo pomembno je, da se starši vpričo otroka ne pogovarjamo o tem,  katera učiteljica bi bila po našem mnenju najboljša in za katero ne želimo, da bi postala otrokova razredničarka. Morda bo dobil ravno tisto, o kateri smo odrasli pred njim slabo govorili. Kaj bi to pomenilo, pa verjetno ni potrebno pojasnjevati.

 

Nikar prvi dan šole otroku ne govorimo o svojih pričakovanjih glede njegovega učnega uspeha in dosežkov, saj ga utegnejo le-ta preveč obremenjevati.

 

Prvi šolski dan tudi ni primeren za petje litanij in enostranskega načrtovanja, kako bo to šolsko leto vse drugače. Če tega nismo naredili prej, počakajmo na kakšen manj pomemben dan.

 

Dogodek, ko otrok vstopa v prvi razred, je tudi za starše prelomen, še posebej za nas mame. Želim opozoriti, da solze na obrazu ganjenih staršev, ko prvič prepustijo otroka učiteljici, niso primerne. Ko starši izginejo iz otrokovega vidnega polja pa naj si le dajo duška in potočijo tudi solzico ali dve, če tako čutijo. Otrok naj vidi, da so starši umirjeni.

 

K dobremu vzdušju bo zagotovo pripomoglo, če si bomo ta dan vzeli čas za otroka in že večer prej z njim naredili načrt, kako bomo preživeli dan, ko se bo vrnil iz šole. Skupaj lahko izberemo kakšno aktivnost, ki se je bo že vnaprej veselil. Predlagam kakšno družabno igro, ki jo ima še posebej rad, obisk živalskega vrta sli otroškega parka, obisk priljubljene restavracije, slaščičarne, kina, skupen ogled filma v domači dnevni sobi ali kaj podobnega.

 

Če je mogoče, se za prvi šolski dan dogovorimo, da pridemo na delo nekoliko kasneje. Tako bomo lahko pripravili zajtrk in ga pojedli skupaj z otrokom. Ob tem se lahko z otrokom sproščeno pomenkujemo in s tem pripomoremo, da se bo v šolo odpravil manj napet. Morda nam bo v takšnem vzdušju zaupal, kako se pred odhodom v šolo počuti. Otroku lahko ob tem poklonimo spominek na prvi šolski dan, kakšen droben predmet, ki mu bo služil kot nekakšen talisman za srečo ali ga spominjal na ta dan.

 

Da bo lahko pravočasno vstal in v miru pojedel zajtrk, poskrbimo, da bo prejšnji večer pravočasno odšel v posteljo. Pred tem lahko izkoristimo čas in se z otrokom pogovorimo o njegovih občutkih pred prvim šolskim dnem in mu pred spanjem morda ponudimo toplo mleko osladkano z medom ali skodelico čaja iz zelišč, ki pomirjajo, da bo lažje zaspal.

 

Ko se šolar vrne iz šole, mu pokažimo, da nas zanima, kakšen je bil njegov prvi šolski dan. Vprašanja naj bodo bolj splošna, da bo otrok sam izbral, kaj bi rad delil z nami. Nikar ne začnimo takoj z rafalom podrobnih vprašanj, saj morda tudi sam potrebuje nekaj časa, da uredi svoje vtise in misli. Morda bo prijetno popoldansko vzdušje pripomoglo, da bo povedal več, zato dajmo času čas.

 

Bodimo pozorni, da bomo naša vprašanja osredotočili na doživljanje našega otroka, ne pa da podrobno sprašujemo o otrocih sosedov in znancev, kar starši radi počnemo.

 

Zvečer pa pravočasno v posteljo in ne pozabimo otroka opozoriti, naj si pred tem pripravi šolsko torbo. V septembru bo pred njim in starši nova naloga, ponovno vzpostavljanje rutine. O tem pa v katerem od prihodnjih člankov.

 

Za konec naj vas pomirim z dejstvom, da pouk in šola sodobnega časa nista niti najmanj podobna tistim učnim uram, ki jih uprizarjajo v Slovenskem šolskem  muzeju, kjer je treba učiteljico naslavljati z gospodična Tainta, ji pred poukom pokazati, če so roke čiste in če je kaj črnega za nohti. Nič več ni treba stati v kotu ali klečati na koruzi, pa tudi šiba ne žvižga več po zraku. V vseh slovenskih šolah, prav v vseh, se učitelji na prvi šolski dan še posebej skrbno pripravimo. Otroke pričakamo z gledališkimi predstavami, različnimi darilci in pogostitvami. Ta dan smo vsi skupaj še posebej pozorni, da mladi učenjaki radi sedejo v šolske klopi in prvi šolski dan preživijo čim lepše.

 

Od samega začetka šolanja bi moral otrok doživljati radost odkrivanja.
Alfred North Whitehead 

 

Lep in nepozaben prvi šolski dan želim vsem. Učencem in njihovim staršem, učiteljicam in učiteljem ter vsem, ki na šolah skrbijo za organizacijo, red in čistočo ter zdravje in dobro počutje otrok in zaposlenih.

 

Predvsem pa varno na cestah in ob njih. Vozniki pazimo na pešce! Vozimo strpno in po predpisih. Ne samo septembra, ampak vse leto.

 

Mojca Klug, profesorica