02 2345 100

Moja košarica

Moja košarica

0,00 €
Skupaj:
Ajdine koristne informacije

Predlogi za uporabo zvezka za učenje tujega jezika

 Zapisala: Mojca Klug, profesorica

 

Letošnja novost pri Kopija-novi je zvezek za učenje tujega jezika. Namenjen je učenju besedišča v kateremkoli tujem jeziku. Deluje po sistemu zakrivanja in odkrivanja in poleg izdelave slovarja uporabniku omogoča tudi ponavljanje in utrjevanje tistega, česar se želi naučiti. Sistem zakrivanja in odkrivanja sem pri delu z otroki uporabljala in razvijala več kot desetletje, zato vam bom v tokratnem prispevku predstavila, kako zvezek za učenje tujega jezika čim bolj učinkovito uporabljati in podala nekaj dodatnih idej za uporabo zvezka.

 

Ker je september mesec, ko postavljamo pravila in navajamo otroke in mladostnike na redno in sprotno delo, bo članek prav prišel vsem tistim, ki se boste učili kakšnega tujega jezika, ne glede na to, koliko ste stari in vas spodbudil, da si začnete slovarček izdelovati že od samega začetka, saj je delo za nazaj običajno precej bolj mukotrpno.

 

 

 

 

 

Kako deluje zvezek za učenje tujega jezika?

Zvezek je, tako kot vsi Ajdini zvezki, izdelan iz zelo kvalitetnega 90-gramskega papirja. Na vsaki strani boste našli dva širša stolpca, enega v zeleni in drugega v modri barvi. Katerega od stolpcev boste namenili kateremu jeziku, je prepuščeno vam. Predlagam pa, da bi bil zelen stolpec namenjeni zapisu besed v slovenščini, saj je naša Slovenija tako lepo zelena, moder pa tujemu jeziku. Če se učite več jezikov hkrati, je lahko slovarček izdelan tudi v dveh tujih jezikih. Katerih koli. Omejitev ni. Vse je prepuščeno vašim potrebam in željam.

 

Svetujem vam, da nove besede v slovarček vpisujete sproti in jih tudi sproti utrjujete. Kako?

 

Plastični ovitek zvezka se na vsaki strani nadaljuje v zavihek, v katerega je vložen kartonček z okencem. Deluje tako, da prekrivni karton počasi vlečemo od vrstice do vrstice in se na ta način hkrati sprašujemo in istočasno preverjamo pravilnost odgovorov.

 

Pridobivanje pasivnega besedišča – prepoznavanje pomena besed v tujem jeziku

Kartonček najprej obrnemo tako, da je okence na desni strani zgoraj. Tako se nam ena za drugo prikazujejo besede v jeziku, ki smo mu namenili modri stolpec, medtem, ko se zelene odkrivajo  z zamikom. Kadar je kartonček obrnjen tako, kot sem opisala, uporabnik vadi prepoznavanje pomena besed v tujem jeziku, kar je tudi lažje. Zato je prav, da s to smerjo tudi začne.

 

Poglejmo na primeru izpolnjene strani.

 

 

Preden začnemo pokrivni kartonček vleči navzdol vidimo le besedo an umbrella.

 

 

Besedo prepoznamo in na glas povemo njen prevod v materinščini, ki se glasi dežnik.

 

Zdaj lahko kartonček povlečemo za eno vrstico nižje in preverimo, ali smo imeli res prav. Ugotovimo, da se nam na levi strani res prikaže beseda dežnik.

 

 

 

Istočasno se na desni odkrije nova beseda a castle. Ko povemo njen pomen v materinščini (grad), ponovno povlečemo kartonček za eno vrstico navzdol in ugotovimo, da res piše grad.

 

 

 

Istočasno se nam je že prikazala beseda a plumber. Ko ugotovimo njen pomen v slovenščini, povlečemo kartonček za eno vrstico navzdol in se preverimo. In tako naprej.

 

Pridobivanje aktivnega besedišča – prevajanje besed iz materinega (domačega) jezika v tuj jezik

Ko prepoznamo pomen vseh ali vsaj večine besed, kartonček izvlečemo iz plastičnega žepka, ga obrnemo in vstavimo nazaj. Okence je zdaj na levi strani. Zdaj bomo vadili prevode slovenskih besed v tuj jezik. Ko je okence na levi, se nam najprej prikaže beseda v materinščini in jo je potrebno prevesti v jezik,ki se ga učimo. V mojem primeru je to beseda dežnik. Ko povemo prevod, preverimo pravilnost s potegom navzdol in istočasno se nam že prikaže nova beseda, ki jo bomo prevedli.

 

Besede lahko utrjujemo tudi v smeri od spodaj navzgor tako, da kartonček pomikamo po vrsticah navzgor ali pa ga premikamo naključno in nekaj vrstic izpustimo.

 

Morda ste se že vprašali, čemu je namenjen ožji stolpec tik ob spoju dveh strani? V ta stolpec si lahko označite tiste besede, za katere ste prepričani, da so že postale del vašega aktivnega besedišča in za katere menite, da mu jih ni treba več utrjevati. To lahko označite s kljukico, križcem ali piko. Te vrstice pri utrjevanju besed izpuščate, saj je nesmiselno, da bi ponavljali besede, ki ste jih že osvojili.

 

Zvezek omogoča, da ga izpolnjujete in uporabljate glede na vaše potrebe in znanje, tako da lahko vsak uporabnik najde način oziroma sistem zapisovanja in učenja, ki mu najbolj ustreza. Vešči uporabniki, na primer študentje in odrasli, si lahko posamezne besedne vrste pišejo tudi v različnih barvah, tako da so npr. glagoli rdeči, samostalniki modri, pridevniki zeleni.

 

Pri tistih jezikih, kjer se je spola samostalnika treba preprosto naučiti (npr. nemščina), pa lahko samostalnike vpisujejo v treh barvah npr. rdeča ženski spol, modra moški spol in zelena srednji spol oz. »nevtralni« spol.

 

 

Nekaj idej za uporabo pri matematiki

Zvezek bo otrok s pridom uporabljal pri ponavljanju in utrjevanju poštevanke in deljenja v obsegu do 100. V tem primeru v en stolpec vpisujemo račune množenja oz. deljenja, v drugega pa zmnožke oz. količnike.

 

 

Nekaj idej za uporabno pri slovenščini

Pri slovenščini si lahko izdelamo slovarček, v katerega vpisujemo neknjižne in knjižne. Lahko pa tudi pare sopomenk ali pare protipomenk. Lahko pa so to tudi imena in priimki literatov in naslovi njihovih del ali kaj podobnega.

 

Nekaj idej za ponavljanje in utrjevanje snovi pri drugih predmetih

Zvezek lahko postane tudi pripomoček za učenje različnih zaporedij za vse tiste, ki si le-ta težko zapomnijo. Npr. imena dni v tednu, pri čemer v en stolpec vpišemo zaporedne številke, v drugega pa imena. Enako lahko naredimo za mesece, pa za planete po oddaljenosti od sonca. Lahko vpisujemo imena držav in njihova glavna mesta ali pa pomembne dogodke v zgodovini na eni strani in letnice oz. datume, ko so se zgodili, na drugi.

 

Se vam je že utrnila kakšna nova ideja? Ko boste začeli zvezek uporabljati, se boste zagotovo spomnili še kakšne druge možnosti. Ne reče se kar tako, da več glav več ve.

 

Mojca Klug, profesorica