02 2345 100

Moja košarica

Moja košarica

0,00 €
Skupaj:
Ajdine koristne informacije

Mladostnik ujet v virtualni svet

 Mojca Klug, profesorica

Zasvojenost z digitalnimi tehnologijami in spletom

John Lennon, eden izmed nepozabnih Beatlov, je nekoč zapisal: »Življenje je tisto, kar se zgodi, medtem ko delaš druge načrte.« Omenjeni glasbenik je umrl leta 1980 , dobri dve leti kasneje pa se je pojavil internet, kot ga poznamo danes. Če Lennona tistega decembrskega večera ne bi pokosili streli, bi najverjetneje dočakal intenzivni razvoj digitalnih tehnologij. Morda bi nekaj desetletij kasneje zapis spremenil in zapisal: »Življenje je tisto, kar se zgodi, medtem ko sediš za računalnikom.«

 

Od svoje prve pogovorne ure s starši pred več kot 25 leti pa do danes lahko, tako malo na pamet, povzamem, da starši na pogovoru z učiteljem najpogosteje izražajo strah pred tem, da bi bil njihov otrok učno neuspešen ali da bi začel uživati oz. uporabljati droge in da bi postal narkoman. Pogovori pa vedno pogosteje nanesejo tudi na prepogosto ali predolgo rabo računalnika, kar starše sicer skrbi, vendar precej manj kot droge.

Danes bom v svojem prispevku razmišljala o zasvojenosti z digitalnimi tehnologijami in spletom, saj je le-ta v porastu. Tovrstno zasvojenost bom v prispevku kratko poimenovala kar računalniška zasvojenost in  je ne bom razvrščala na zasvojenost z igricami, družabnimi omrežji, vsebinami za odrasle in drugimi.

Žrtve računalniške zasvojenosti so zelo pogosto mladi. Le-ta lahko na mladem človeku pušča telesne, psihične in druge posledice. Zato je pomembno da odvisnost čim hitreje prepoznamo in, če je potrebno, poiščemo ustrezno strokovno pomoč.

TELESNE IN PSIHIČNE POSLEDICE ODVISNOSTI OD RAČUNALNIKA

Kimberly S. Young iz univerze v mestu Pittsburgh (vir: http://www.netaddiction.com/articles/newdisorder.pdf) razvršča težave, ki se pojavijo zaradi patološke uporabe interneta, v pet kategorij: zdravstveno, izobraževalno, socialno, finančno in poklicno. V enake kategorije bi lahko razvrstili tudi posledice splošne računalniške zasvojenosti pri odrasli osebi. Ker govorimo o mladih, se bomo osredotočili predvsem na zdravstvene posledice.

  • Dolgotrajna nepravilna drža in zakrčenost določenih mišičnih skupin lahko pri mladem človeku povzroči poškodbe kosti in sklepov, hrbtenice, vratu in ramenskega obroča ter sklepov vodilne roke. Pri dolgotrajni drži miške je pogosto pretirano obremenjeno zapestje in zdravniki potrjujejo, da se sindrom karpalnega kanala vedno pogosteje pojavlja pri osebah, ki veliko delajo z računalnikom.
  • Dolgotrajno gledanje v ekran neugodno vpliva na oči in se kaže v suhih očeh in občutku »peska« v očeh. Lahko se razvijejo tudi resnejše težave v zvezi z vidom.
  • Pri računalniških odvisnikih se pojavljajo tudi motnje spanja, saj se pred spanjem običajno ne umirijo in »izklopijo« iz virtualnega sveta. Posledica tega je pretirana utrujenost in izčrpanost.
  • Pri osebah, ki trpijo zaradi računalniške zasvojenosti, se lahko začnejo pojavljati tudi migrenski glavoboli.
  • Prihaja do osebnostnih in vedenjskih sprememb. Odvisniki postanejo napeti, hitro izgubijo živce, začnejo se lagati in prikrivati svojo odvisnost. Verjamejo, da lahko s svojo dejavnostjo za računalnikom prenehajo če se tako odločijo in zanikajo, da bi bili odvisni. Posledice so podobne kot pri odvisnosti od psihoaktivnih snovi (na primer alkohola in drog), saj zaradi teh sprememb trpi vsa družina.
  • Pogosto je prisotno tudi zanemarjanje osnovnih potreb, kot sta potreba po hrani in gibanju, zaradi česar upada fizična kondicija, oseba se zredi in zmanjša se odpornost.
  • Spremeni se tudi odnos do vrstnikov, saj mladi odvisniki pogosto ostanejo brez prijateljev in družbe nasploh.
  • Računalniška odvisnost ima lahko tudi finančne posledice, še posebej če je oseba odvisna od plačljivih dejavnosti. Ker v ključnem trenutku ne zmore prenehati z dejavnostjo, potroši več, kot si lahko privošči, zaradi česar išče načine, kako hitro priti do denarja. Če predpostavimo, da je tudi čas denar, lahko pri odvisnikih trdimo, da poleg denarja trošijo tudi čas, ki bi ga lahko bolj koristno porabili in imeli od tega verjetno tudi materialne ali druge koristi.
  • Mladi, ki še hodijo v šolo, zaradi opuščanja obveznosti doživijo učno neuspešnost, zaradi česar lahko šolanje celo opustijo.
  • Lahko se tudi zgodi, da se odvisnik preseli v virtualni svet in ne razlikuje več med realnostjo in domišljijskim svetom. Pri tem se lahko razvijejo stanja, ki potrebujejo pedopsihiatrično obravnavo. Povečata se agresivnost in sovražna naravnanost do določenih družbenih skupin.

KAKO PREPOZNAMO ODVISNOST OD RAČUNALNIKA?

Odvisnost od računalnika ne vpliva samo na posameznika, ki je zasvojen, ampak bistveno spremeni celotno družinsko dinamiko, saj računalnik postane vir prepirov. Mladostnik ves prosti čas preživi pred računalnikom. Računalnik pogosto prižge takoj, ko se zbudi in ga ugasne pozno zvečer, nemalokrat v zgodnjih jutranjih urah.

Preneha se družiti s prijatelji in drugimi vrstniki. Zasvojeni mladostnik ne opravlja več svojih zadolžitev in se ne drži dogovorov. Neprestano obljublja, vendar se obljub ne drži. Ves prosti čas preživi pred računalnikom in noče več nikamor. Kadar vendarle kam gre (npr. na obisk k sorodnikom, na počitnice, …), se želi čim prej vrniti domov. Če pa ima mobilno napravo, se takoj ko je mogoče, zavleče v kakšen kot in se preseli v virtualni svet.

V šoli je pogosto brez domačih nalog, učni uspeh pa se poslabša.

Starši in učitelji pogosto opazijo, da je nenaspan in ima rdeče oči. Zaradi suhih in preobremenjenih oči lahko začne mežikati. Pogosto potoži zaradi glavobolov.

Na redno prehranjevanje ga je treba opozarjati. Pogosto ga je potrebno večkrat poklicati k mizi ali pa si, če mu starši tega ne preprečijo, krožnik odnese kar pred računalnik.

Pri hujši zasvojenosti lahko začne zanemarjati osebno higieno. Zgodi se tudi, da ne odide na veliko ali malo potrebo in ker je preveč zatopljen v svoje opravilo, mu lahko celo »uide v hlače«.

Opazno se spremenita njegovo vedenje in psiha. Postane prepirljiv, napet in zadirčen,  lahko pa se pojavijo tudi znaki apatije in/ali depresije. 

Logout, center pomoči pri prekomerni rabi interneta na svoji spletni strani http://www.logout.si navaja naslednje /sl/starsi-in-otroci/ navaja naslednje opozorilne znake pri mladostnikih:

  • izguba občutka za čas,
  • opuščanje telesnih in družabnih dejavnosti,
  • prehranjevanje za računalnikom,
  • nihanje razpoloženja (pozitivna čustva online, negativna offline),
  • neupoštevanje dogovorov s starši o rabi interneta,
  • zanemarjanje šolskih obveznosti,
  • pomanjkanje interesa za druge aktivnosti,
  • spremenjen spalni vzorec.

Na njihovi spletni strani lahko na povezavi http://www.logout.si/sl/problematika najdete tudi vprašalnike za ugotavljanje različnih vrst zasvojenosti, ki so vezane na pretirano rabo digitalne tehnologije in interneta.

KAM PO POMOČ?

LOGOUT, center pomoči pri prekomerni rabi interneta

Metelkova 15, 1000 Ljubljana, telefonska številka: 041 233 474

Ljubljanska ulica 22, 6310 Izola, telefonska številka: 064 236 516

Spletna stran: http://www.logout.si

e- naslov:  info@logout.si

Program LogOut & ReStart

Program je namenjen otrokom in mladostnikom z izrazitejšimi težavami. Obravnave potekajo enkrat tedensko, najmanj tri mesece. Zaželjena je aktivna udeležba staršev.

Program LOGOUT&RESTART sofinancirajo Republika Slovenija - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje in Mestna občina Ljubljana - Oddelek za zdravje in socialno varstvo.

MISEL ZA KONEC

V prispevku nisem posebej izpostavljala odvisnosti od telefona, zato nekaj besed še o tem. Sodobni pametni telefoni z vsemogočimi aplikacijami so pravzaprav mali računalniki. Zato njihova pretirana uporaba ni izvzeta iz vsega, kar velja za računalniško zasvojenost. Glede na to, da so mobilni telefoni naši stalni spremljevalci, lahko nekontrolirano pretirano uporabo opazimo pravzaprav povsod: v službi, v lokalih, na ulici... Življenja brez te male napravice si nas večina ne zna predstavljati in prepričani smo, da bomo nekaj zamudili, če ne bo ves čas ob nas.

Nekega dne sem v službi pozabila svoj mobilni telefon, ki je tudi moj stalni spremljevalec. Ko sem na poti domov ugotovila, da ga nimam pri sebi, sem bila sprva zaskrbljena, skoraj panična, kako bom brez njega preživela do naslednjega dne. Utegnila bi zamuditi kakšen pomemben klic ali sporočilo. Kljub vsemu sem se odločila, da se ponj ne bom vrnila. Ko sem naslednji dan prišla v službo in ga pregledala, sem ugotovila, da nimam niti enega zgrešenega klica in niti enega sporočila. To mi je potrdilo, da si samo domišljam, da bom brez telefona kaj pomembnega zamudila. Od takrat naprej, se bolj zavedam, da je treba včasih dati na stran vso moderno tehnologijo. Zato med vikendi nemalokrat izklopim svoj telefon in preprosto živim.

Sprva je bil občutek nekoliko tesnoben, potem pa sem začutila mir. Morda bi to morali kdaj narediti tudi vi? Si upate?

 

Mojca Klug, profesorica defektologije

 

 

Viri in priporočeno nadaljnje branje:

http://www.logout.si

http://www.delo.si/druzba/panorama/racunalniska-zasvojenost-ali-obstaja-in-ce-da-kako-se-je-resiti.html

https://www.erepublik.com/en/article/zasvojenost-z-ra-unalnikom-televizijo-in-mobitelom-2284326/1/20

http://jazsemvredu.si/forum/odvisnosti-zasvojenosti/odvisnost-od-racunalniskih-igric-t75.html

http://projekti.gimvic.org/2012/2e/igre/neprimernevsebine.htm

http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/primozic-anze.pdf

http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/klen-maja.pdf

http://www.netaddiction.com/articles/newdisorder.pdf

http://www.nijz.si/sl/zasvojenost-z-igranjem-racunalniskih-iger-med-slovenskimi-osmosolci