02 2345 100

Moja košarica

Moja košarica

0,00 €
Skupaj:
Ajdine koristne informacije

Dominantni profil otroka

 Zapisala: Mojca Klug, profesorica

Ste levičar ali desničar? Pa vaš otrok? Prepričana sem, da je večina izmed vas na moje vprašanje odgovorila brez razmišljanja. Ali je človek levičar ali desničar lahko ugotovimo že v zgodnjem otroštvu. Takoj ko začne prijemati različne predmete in z njimi rokovati. No, nekateri med vami pa vendarle niste mogli na moje vprašanje odgovoriti z eno besedo, saj obstajajo tudi taki, ki nekatere stvari počnejo z levo, druge pa z desno roko. Nekaj pa je ambidekstrov, tistih ki so obojeročni in se lahko sami odločajo, s katero roko bodo nekaj počeli, saj nobena ni dominantna. Vsi tudi vemo, da nas je večina desničarjev in da je večina pripomočkov (pisala, šilčki, računalniške miške…) narejena tako, da ustreza desničarjem in da je treba prilagojene levičarjem zahtevati posebej in izbira le-teh je vendarle bolj omejena. Dobijo se tudi pisala, ki so anatomsko prilagojena levičarjem in izbira je vedno boljša, le malokdo pa je pozoren na polnila za nalivnike. Pri le-teh ni pomembna zgolj oblika, temveč tudi kakovost črnila v polnilu, saj bo levičar roko pri pisanju vlekel čez zapis in če se črnilo ne suši dovolj hitro, bo lahko njegov zapis tudi spacan. Zato nikar ne varčujte pri polnilih in izbirajte kakovostna, hitro sušeča.

 

Da je več stvari po meri desničarjev dokazuje tudi gradnja šol. Le-te so grajene tako, da se praviloma v vseh učilnicah okno nahaja na levi strani. Zaradi tega svetloba prihaja s te strani in vodilna oz. pisoča roka desničarjem ne meče sence na pisalno površino. Medtem so levičarji spet prikrajšani, saj se njim dogaja ravno to.

 

Ali ste vedeli, da se ne razlikujemo zgolj po tem, katera naša roka je vodilna, temveč tudi vodilno uho, oko, noga in možganska hemisfera? Prav slednja, možganska polovica, ki je vodilna, nas običajno »rešuje« v kritičnih situacijah, npr. ko smo v stresu, saj takrat le-ta prevzame vodilno vlogo. Pred skoraj desetimi leti je izšla knjiga dr. Carle Hannaford z naslovom Dominance Factor. Žal je v angleščini. V tej knjigi avtorica piše o tem, da lahko prevlada naših možganov, ušes, oči, rok in nog vpliva na to, kako obdelujemo informacije. Na primer oseba, ki ima dominantno desno hemisfero in hkrati vodilno desno oko, ima lahko v stresnih situacijah težave pri obdelavi vizualnih informacij. Oseba, ki pa ima na primer vodilno levo možgansko polovico in hkrati vodilno levo uho, pa bo imela v stresnih situacijah težave pri procesiranju slušnih informacij, zaradi česar bo težje razumela slušna navodila. Gre namreč za to, da desna stran možganov nadzoruje levo stran telesa in obratno, kar pomeni, da leva nadzoruje desni del telesa. To lahko povemo tudi takole: Učenje novih vsebin  je za posamezne učence stresna situacija v kateri nedominantna hemisfera radikalno zmanjša svoje delovanje, primarno funkcioniranje pa vodi dominantna hemisfera. Takšno funkcioniranje imenujemo enostransko – unilateralno stanje. V tem stanju je funkcioniranje posameznika omejeno. Pri procesiranju informacije so aktivnejši dominantni čuti (oko, uho, roka, noga), ki so nasprotni dominantni hemisferi.

 

Šali, avtor nareka s katerim pogosto še danes naredimo kakšen presejalni test bralno-napisovalnih težav, na primer pravi, da imajo učenci z motnjami branja in pisanja pogosto takoimenovano križno stranskost, to pomeni, da njihovo vodilno oko in vodilna roka nista na isti strani, ampak da je na primer vodilno otrokovo oko in desna roka ali ravno nasprotno.

 

Glede na možne kombinacije dominantnosti oči, ušes, rok in nog v povezavi z možgansko hemisfero bi naj obstajalo 32 različnih dominantnih profilov. Ti vzorci dominantnosti vplivajo na to, kako posameznik sprejema nove informacije, kako jih obdeluje in po tem kako reagirana na nove situacije, novo učenje ter kako novo znanje procesira in izraža.

Na grobo lahko predvidevamo, katero oko je vodilno tako, da otroku naročimo naj pogleda skozi ključavnico ali papirnati tulec. Zelo verjetno je, da bo za takšno kukanje uporabil vodilno oko. Podobno lahko vodilno uho predvidimo, če opazujemo otroka, na katero uho položi telefon ali katero uho prisloni na vrata, kadar prisluškuje, kaj se dogaja na drugi strani. Glede vodilne noge pa je malo težje. Pričakovali bi, da bo vodilna noga tista, s katero se bo otrok odrinil, kadar skače, pa ni nujno tako. Nekoliko bolj zanesljivo lahko vodilno nogo predvidimo, če opazujemo otroka pri brcanju žoge in ugotovimo s katero nogo brca žogo.

 

Seveda je informacija, ki jo dobimo z zgoraj opisanimi preizkusi, zgolj okvirna in nam pomaga pri tem, da pomislimo tudi na to, da gre pri otroku za križno stranskost. Če posumimo, da bi v tem lahko tičal razlog za otrokove težave, ki se kažejo na primer v stresnih situacijah ali pri pisanju ali branju, pa se lahko obrnemo na strokovnjake, ki bodo otrokov dominantni profil natančneje določili in nam svetovali glede vaj in drugih ukrepov.

 

Mojca Klug, profesorica