02 2345 100

Moja košarica

Moja košarica

0,00 €
Skupaj:
Ajdine koristne informacije

5. 2. 2019 – Dan varne rabe interneta 2019

 Zapisala: Mojca Klug, profesorica

 


Več kot 140 držav iz celega sveta vsako leto v začetku februarja (običajno drugi torek) praznuje dan varne rabe interneta. Na šestih od sedmih celin je vsako leto organiziranih na stotine dogodkov z namenom dviga ozaveščenosti o varni uporabi spletnih tehnologij. Dan varne rabe interneta je osrednji dogodek evropske mreže centrov za varnejši internet www.betterinternetforkids.eu. Znotraj mreže že od leta 2005 uspešno deluje tudi slovenski Center za varnejši internet in točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav Safe.si.

Ravno danes obeležujemo Dan varne rabe interneta 2019, ki letos poteka pod sloganom »Skupaj za prijaznejši internet«. Cilj prihajajočih aktivnosti v okviru meseca varne rabe interneta je spodbuditi vse deležnike k ustvarjanju prijaznejšega interneta za vse, še posebej za najmlajše uporabnike interneta. Hkrati je tudi povabilo vsem uporabnikom interneta, da na internetu z drugimi komunicirajo na spoštljiv način in tako prispevajo k pozitivni digitalni izkušnji.

Želimo vas opozoriti, da je Safe.si v ta namen pripravil spletno oddajo Vzgoja za internet, ki je bila na sporedu danes, 5. 2. 2019 ob 18. uri. Oddaja traja 50 minut. V živo ste si jo lahko ogledali na povezavi https://safe.si/dan-varne-rabe-interneta/dan-varne-rabe-interneta-5-2-2019 , za zamudnike pa je kasneje dostopen tudi posnetek.

 

Nekemične zasvojenosti

Priznati je treba, da je internet res koristen, po drugi strani pa nenadzorovana in neomejena raba sodobnih tehnologij pri ljudeh, še posebej pa pri otrocih in mladostnikih, prinaša tudi številne negativne posledice. Tudi zasvojenost. Minili so časi, ko so odrasli trepetali predvsem pred tem, da bi njihov otrok ali mladostnik postal odvisnik od drog. Seveda je tudi ta problematika še vedno aktualna. Tudi razširjenosti pretiranega uživanja alkohola med mladimi se premalo zavedamo, pa je vedno bolj razširjeno. Kajenje tobaka pa se nam tako ali tako zdi še najmanjše zlo.

 

Toda ali se zavedamo, da so se nedovoljenim kemičnim substancam, alkoholu in tobaku pridružile še različne druge zasvojenosti, ki so za otroke in mladostnike prav tako zelo škodljive, lahko celo pogubne.

 

Pa poglejmo nekaj pogostih nekemičnih zasvojenosti, katerim je podvržen posameznik v razvitem svetu.

 

Na spletni strani http://www.osvobodi-se.si/nekemi%C4%8Dne-zasvojenosti.html navajajo naslednje nekemične zasvojenosti:

  • zasvojenost s hazarderstvom oziroma igrami na srečo,
  • zasvojenost z internetom,
  • zasvojenost z nakupovanjem,
  • zasvojenost s pretirano športno vadbo,
  • zasvojenost s tehnologijo,
  • zasvojenost s hrano,
  • zasvojenost z ljubeznijo, odnosi in spolnostjo,
  • zasvojenost z delom,
  • zasvojenost z duhovnostjo.

 

Naštete so le glavne zaznane skupine odvisnosti in v vsaki od teh bomo odkrili še vrsto podmnožic.

Tako ODVISNOST OD HRANE ne pomeni zgolj »basanje s hrano«, temveč tudi druge motnje hranjenja, kot so bulimija in anoreksija. Vedno bolj je razširjena ortoreksija, obsedenost z zdravo hrano, ki pa pogosto privede tudi do tega, da posameznik iz svoje prehrane izloča vedno več živil, kar lahko postopno pripelje do anoreksije, umikanju iz družbe in škodljivih posledic enoličnega prehranjevanja.

 

Tudi ODVISNOST OD ŠPORTNIH AKTIVNOSTI, ki sprva morda pomeni zgolj pogosto obiskovanje fitnessa ali telovadnice, pretiravanja s tekom, kolesarjenjem in drugimi tovrstnimi dejavnostmi lahko postopoma pripelje tudi do pretiranega obremenjevanja s prehrano, želje po čim večji mišični masi in posledično pretiranega uživanja različnih prehranskih dodatkov in kasneje tudi prepovedanih substanc, tako imenovanega dopinga, ki se zaradi želje po boljši vzdržljivosti in rezultatih seli tudi na področje amaterskega športa.

 

Naj omenim tudi PRETIRANO NAKUPOVANJE. Veliko ljudi je že odvisnih od nakupovanja, pa se tega le malokdo zaveda. Pogosto se posameznik k nakupovanju zateče zaradi nezadovoljstva z življenjem. V fazah žalosti in razočaranja se posameznik pri nakupovanju počuti bolje in ko to preraste v odvisnost govorimo o kompulzivnem nakupovanju. Kmalu pa stanju trenutnega zadovoljstva sledi kratkotrajna streznitev, ko odvisnik ugotovi, da je nakupil nepotrebno in zapravil veliko več, kot bi si glede na finančne zmožnosti lahko privoščil, zato takšna odvisnost lahko pripelje tudi do hudih finančnih težav in osebne stiske, ki pa nemalokrat prizadene posameznikovo družino. Začarani krog je hitro sklenjen.

 

V času hitrega tehnološkega napredka se posamezniki lahko zatečejo tudi v nenadzorovano nakupovanje najnovejših in tehniško bolj dovršenih elektronskih naprav, kar lahko pripelje do ODVISNOSTI OD TEHNOLOGIJE. Ne govorimo o enkratnem nakupu ampak o pravi obsedenosti. Posameznik ves čas spremlja tovrstne novosti na trgu in te novitete tudi kupuje. Hkrati pa vedno več in več časa preživi ob elektronskih napravah, kar se kaže v tem, da se od njih ne zmore več nadzorovano odtrgati, postaja živčen in depresiven, ignorira okolico in se ne druži več s prijatelji in družinskimi člani, saj ne čuti več potrebe po druženju, zanemarjati začne vsakdanje obveznosti in celo fiziološke potrebe. Pogosto ima glavobole, je utrujen in slabo spi, čemur se lahko pridruži še slabši vid, slaba drža in druge telesne posledice povezane z dolgotrajnim sedenjem in pomanjkanjem gibanja.  

 

V branje priporočam knjigo Manfreda Spitzerja z naslovom Digitalna demenca.

 

Spoznajmo še deloholike, to so posamezniki, ki so pretirano zagnani za delo in sčasoma lahko postanejo ZASVOJENI Z DELOM. Le-ti s pretiranim posvečanjem delu zanemarjajo socialne stike z vsemi ostalimi ljudmi, ki so del njegovega življenja, neredko pa tudi lastne čustvene in fiziološke potrebe.

 

Če kdo, potem je zdravnica Sanja Rozman dr. med. tista, ki ima res veliko znanja in izkušenj o zasvojenostih na področju odnosov.  Na spletni strani https://nevidno-lepilo.si/nekemicne-odvisnosti/ lahko najdete njen prispevek z naslovom Nekemične odvisnosti. Branje prispevka toplo priporočam, prav tako kot to, da posežete po kateri od njenih knjig, na primer Peklenski gugalnici.

 

Za konec sem prihranila modro misel

Aldousa Huxleya,

angleškega pisatelja, pesnika, scenarista, kritika in filozofa, avtorja knjige  Brave New World, katere prizorišče   je   postavljeno   v London,   v   leto   2540   (ali   v   knjigi   632   »po   Fordu«). Roman   prikazuje   dosežke   v reproduktivni   znanosti,   učenje   med   spanjem,   psihološki   manipulaciji   in   »umetni« sreči, ki je spremenila družbo. Delo je bilo leta 1964 prevedeno tudi v slovenščino in nosi naslov Krasni novi svet.

 

Takole pravi:

 

»Tehnološki napredek nam je zagotovil zgolj to, da nazadujemo z bolj učinkovitimi sredstvi.«

 

Mojca Klug, profesorica