Mednarodni dan družine

Zapisala: Mojca Klug, profesorica 

Datum objave: 11.5.2021

 

Pred leti sem bila dve poletji turistična vodička na grškem otoku Karpathosu. To je lep in zanimiv otok, ki se nahaja v Egejskem morju med Kreto in Rodosom. Je eden od dvanajstih večjih otokov, po čemer se ta otočna skupina imenuje Dodekanez - »dvanajst otokov« (grško Δωδεκάνησα,  Dodekánisa). Ena od posebnosti otoka je gorska vasica Olympos na severnem delu, ki je znana po ohranjanju tradicije in bogatih pisanih narodnih nošah, ki jih ob pomembnih praznikih nosijo ženske. Že od 15. stoletja je v vasi običaj, da neporočena dekleta nosijo star nakit iz zlatnikov. Ko se poročijo, snamejo nakit in ga čuvajo za svoje potomke. Za vasico je namreč značilno, da je bila prva dedinja najstarejša hči in da tam še danes vlada matriarhat. Zanimiva je cerkev Device Marije na osrednjem trgu. Iz tal namreč štrlijo manjši kameni bloki, ki so visoki okrog 30 centimetrov. Na te bloke so nekoč med mašo stopili za poroko godni fantje in dekleta, matere pa so jih tako lažje opazovale z balkona in sklepale poročne dogovore.  

 

Z zgornjim opisom sem želela slikovito prikazati, kako so nekoč nastajale družine. Ponekod se za poroke svojih otrok še vedno dogovarjajo starši in žal temeljijo predvsem na premožnosti in materialnih interesih ali tradiciji. Seveda si tega v sodobnih časih in sodobni družbi ne znamo predstavljati, saj se zavedamo, kako pomembni so odnosi v družini in kako pomembno je spodbudno domače okolje za celotno skupino ljudi, ki bivajo pod isto streho, še posebej za otroke.

 

Mednarodni dan družin

Že leta 1989 je Generalna skupščina OZN določila leto 1994 za leto družine, s čimer je hotela povečati zavedanje družbe o družini in družinskih zadevah ter spodbuditi prizadevanje držav, da bi se družinski problemi reševali z ustreznimi domačimi politikami. Ravno s tem namenom je Generalna skupščina nato leta 1993 razglasila 15. maj za Mednarodni dan družin.

Tema letošnjega mednarodnega dneva družin je: Družine in nove tehnologije.Izbira teme zagotovo ni naključna, saj je dolgotrajna pandemija COVID-19 pokazala pomen digitalnih tehnologij za delo, izobraževanje in komunikacijo ter prinesla številne spremembe, kot sta šolanje in delo na daljavo oziroma od doma, kar pomeni tudi spremenjen vsakdan družine.

 

Malo statistike

Po podatkih iz registrskega popisa prebivalstva (https://www.stat.si) je bilo na začetku leta 2018 v Sloveniji 577 544 družin, v katerih je živelo skoraj 1,68 milijona prebivalcev (81 % vseh prebivalcev); 300 000 od teh je bilo zakoncev oz. partnerjev brez otrok, 709 000 staršev z otroki in 668 000 otrok. Največ prebivalcev je živelo v družini poročenega para z otroki (800 000), druga največja skupina so bili tisti, ki so živeli v enostarševski družini matere z otroki (280 000).

 

Ker je edina stalnica sprememba

Neznani avtor je zapisal: »Družina je kot pisan travnik. Vsaka roža na njem je enkratna in vsaka diši čisto drugače. Njegova lepota pa je v tem, da vsi cvetovi rastejo skupaj.«

 

Seveda so med seboj različni tudi travniki, saj so različno veliki in raznoraznih barv in v različnih letnih časih se njihova podoba menja.

 

Tudi družine so različne. Poleg družin, ki jih predstavljata zakonca oz. izvenzakonska partnerja brez otrok in za katere nekateri menijo, da še nista družina, so tu še družine, ki jih sestavljajo poročeni pari z otroki, izvenzakonska partnerja z otroki, enostarševske družine, razširjene družine v katerih živijo skupaj tri generacije ali več. Tu so še rejniške družine ter družine, ki zagotavljajo, da imajo tudi posvojeni otroci dom in svojo družino.

 

Družine pa se tudi spreminjajo. V družino se rojevajo otroci, družinski člani umirajo ali pa partnerja oziroma zakonca ugotovita, da ne moreta več živeti skupaj in se razideta. Nastajajo tako imenovane reorganizirane družine.

Nenazadnje pa otroci nekoč tudi odrastejo ter zapustijo svojo primarno oziroma biološko družino, ker si ustvarijo svoj dom in svojo družino.

 

Poznamo še drugačne razdelitve in tipizacije družin. Lev Nikolajevič Tolstoj jih preprosto razdeli na srečne in nesrečne, ko pravi: Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.«

 

Brez otroka ni družine?

Po drugem členu Družinskega zakonika je družina življenjska skupnost otroka, ne glede na starost otroka, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice.

S to definicijo je otrok postavljen na prvo mesto in iz pojmovanja družine izključuje skupnost zakoncev ali izvenzakonskih partnerjev, ki nimajo otrok.

 

Družina je otrokova učilnica

Starši bi se morali bolj zavedati, da je družinsko okolje otrokova prva in najpomembnejša učilnica o sobivanju z drugimi. V njej se otrok uči pomembnih življenjskih lekcij. Uči se sobivanja z drugimi, načina reševanja problemov oziroma konfliktov, nauči se komunikacije z drugimi, medsebojnega spoštovanja, prevzema od staršev delovne navade, prehranske navade, odnos do denarja in ravnanja z njim ter odnos do sto in ene stvari.

Vzorce kasneje najpogosteje iz primarne oziroma biološke družine odnese v družino, ki jo sam ustvari skupaj s svojim partnerjem in otroki.

 

Vsaka družina ima svojo enkratno kulturo, jezik in zgodovino

V družini posamezniki skupaj ustvarjajo skupno zgodovino družine, ki je znana samo njim in se izgublja z razpadom družine in morebitno reorganizacijo. O tem govori v enem od dialogov glavna junakinja filma Najina zgodba (The story of us), v katerem Bruce Willis in Michelle Pfeiffer igrata zakonca Bena in Katie Jordan. Ben je večni otrok, spontan in razigran. Katie je njegovo popolno nasprotje. Je resna in ima rada, da so stvari na svojem mestu. Po petnajstih letih zakona in številnih glasnih prepirih Ben in Katie spoznata, da ne moreta več živeti pod isto streho. Odločita se, da bosta nekaj časa živela ločeno, preden se tudi uradno in dokončno razvežeta. S svojo odločitvijo morata seznaniti tudi hčerko in sina, ob tem pa se nenehno zastavlja vprašanje, ali lahko ljubezen preživi petnajst let zakona. In kako je mogoče, da ju zdaj razdvajajo lastnosti, ki so ju pred toliko leti združile?

Priporočam ogled.

 

Za konec

Katera poved najbolje opiše družino? Ena od lepših, za katero bi si želeli, da bi opisala prav vsako družino, saj bi v takšni zagotovo živeli srečni otroci in odrasli, je: 

Družina, kjer se življenje začne in ljubezen nikoli ne konča.

(vir: Katja Verbovšek, 13. oktobra 2017, https://www.preberite.si/za-vse-je-kriva-druzina/)

 

Kaj pa je za vas družina? Povprašajte tudi svoje otroke, kaj njim pomeni družina. Morda boste slišali zanimive odgovore.